Gl. ur. Anne McRae: Ilustrirana zgodovina sveta

Od velikega poka do tretjega tisočletja.

Nova zgodovina sveta na 300 straneh običajno prinese stara premlevanja v novi formi. Tokratni prevod uspe zgodovinopisje prikazati iz nestandardnih perspektiv.

Že same ilustracije določijo princip, po katerem se tekst vsakokrat opredeli do slikovnih danosti. Ko torej prinese sliko človeka "Ingverja", ki je bil pokopan v Egiptu pred več kot 5.000 leti, ga poskusi inteligibilno pojasniti, ko predmete iz njegovega groba interpretira: "zgodnji ljudje so verjeli, da človek po smrti še vedno na neki način obstaja, in so k pokojniku položili predmete, ki bi mu pomagali v posmrtnem življenju."

Knjiga zgodovine ne predstavlja kot časovne nanizanke, ampak kot kavzalne povezave. Vzemimo podobo "leteče ladje" iz 16. st. na Nizozemskem, s katero razloži holandsko politično prosperiteto: "zaradi močnih trgovskih ladij so imeli nizozemski trgovci prednost pred drugimi evropskimi trgovci."

Namesto "zahodnocentrizma" je enciklopedija osredotočena dokaj enakomerno tudi po azijski in afriški celini, s katere prinaša denimo številne podatke o afriških državah in imperijih; od kraljestva Kuš v Nubiji 1.700 pr. n. št. naprej.

Zorni kot je bolj kot v zgodovino držav usmerjen v zgodovino vsakdana. Iz protestantizma prinaša manj znani fragment, kako so tolpe po katoliških cerkvah uničevale freske, češ da motijo vernike pri čaščenju Boga. Ali iz začetka 20. st., ko so pogromi v Rusiji proti Judom dosegli takšen razmah, da se jih je kar 1 milijon odselilo!

Simpatičnost knjige pa sega prek faktov, saj kdaj napelje celo na metode raziskovanja zgodovine, ko iz Brueghelovih slik 16. st. razbira celo način kmetovanja v njegovem času.

Zgodovina, ki sodi v osebno knjižnico.