"Pesnik je umrl, naj večno živi pesem." To je bil eden izmed zadnjih krikov pesnika Petra Košaka, ki je leta 1994 iz Avstralije odšel umret v Indijo, med prijatelje guruje. Bil je eden izmed redkih ljudi, ki so poezijo tako rekoč živeli.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
"Pesnik je umrl, naj večno živi pesem." To je bil eden izmed zadnjih krikov pesnika Petra Košaka, ki je leta 1994 iz Avstralije odšel umret v Indijo, med prijatelje guruje. Bil je eden izmed redkih ljudi, ki so poezijo tako rekoč živeli.
Prepotoval je Indijo, za dalj časa pa se je ustavil v Avstraliji, kjer je delal kot bolničar v psihiatrični bolnišnici. A srečen je bil le v osamljenosti. In vendar je imel rad tudi ljudi, predvsem ženske; tem je posvečal pesmi in jim izročal rokopise. Iz svežnja, izročenega eni izmed njegovih ljubezni, je nastala tudi pričujoča zbirka.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi