Knjiga / Alma Karlin: Samotno potovanje; Doživeti svet; Japonske novele

"Los Angeles je kraj umirajočih. Ljudje, ki tukaj sklepajo dobre posle, so predvsem pogrebniki. Ponujajo predvsem mrliške sobe, ki jih oddajajo kakor hotelske. Mnogi verjamejo, da lahko v tej ugodni klimi pod večnim soncem ozdravijo, nato pa pustijo svoje kosti v mehkem rjavem pesku. Iz istega razloga uspevajo tukaj različne verske sekte, kajti pri tako številnih pokopih postane onstranstvo še bolj zanimivo. Filmske družbe nastopijo šele v tretjem planu." Tako je Los Angeles v Samotnem potovanju opisala Alma Karlin, slovenska pisateljica in poliglotka, ki je leta 1919, po I. svetovni vojni, krenila na "samotno potovanje" okrog sveta, dolgo dobrih osem let - ko se je vrnila domov, v Celje, ga je zapakirala v tri klasične potopise, v tri mednarodne bestsellerje, ki so poželi več hvalnic kot vsi slovenski romani skupaj. In da ne bo kakega nesporazuma: prodali so jih v nakladi, o kakršni lahko Drago Jančar, ki ga ima slovenski prerok-in-chief za "najbolj prevajanega slovenskega avtorja", le sanja.

Če njen opis Los Angelesa prevedete v angleščino, boste imeli občutek, da je delo kakega Raymonda Chandlerja ali pa Jamesa Ellroya. Drži, tudi Chandler in Ellroy sta Los Angeles opisovala tako nekako, toda dolgo po Almi Karlin. Kar seveda pomeni, da njuni opisi Los Angelesa niso bili hard-boiled, ampak karlinski. Toda ironično, ko berete Samotno potovanje, ugotovite, da Alma Karlin v Los Angeles sploh ni stopila, ampak se je le peljala mimo - z ladjo, na poti v Frisco. In če pomislite, kako precizno, kako lucidno in kako mojstrsko je opisala Los Angeles, si lahko živo predstavljate, kako precizno, lucidno in mojstrsko je opisala šele kraje, v katere je stopila. In krajev, v katere je stopila, je bilo več kot krajev, v katere so do tedaj stopile vse slovenske noge skupaj.

Ko je namreč Alma Karlin, ki sta se ji seks in potovanje zdela absolutno nezdružljiva, leta 1919 sklenila, da bo odpotovala na Japonsko, je sklenila, da tja odpotuje po bližnjici - prek Trsta, Genove, Južne Amerike, Srednje Amerike, Frisca in Havajev. Bližnjica ji je vzela dobri dve leti. Ha. Da je Japonski posvetila vse leto 1922 in tudi novele, Japonske novele, ne preseneča: šele na Japonskem je naletela na tisto "spoštovanje", ki ga je pogrešala tako v prekopani Evropi kot v okolici Panamskega prekopa, kjer poniževanju, maltretiranju in spolnemu nadlegovanju samske ženske ni bilo ne konca ne kraja.

Potovanje po Malajskem otočju in Indiji je povzela v knjigi Doživeti svet, potovanje po južnomorskih otokih pa v knjigi Urok Južnega morja, ki jo je CMD izdala pred desetimi leti. Alma Karlin je šla na potovanje, da bi presegla realnost, svojo "prenapetost" in povojno gorje, toda po vrnitvi je zlomljena ugotovila, da realnosti ni več - da se je tako spremenila, da ni več dom. A po drugi strani - dom je bil zanjo itak le antidogodek.

+ + + + +

+ + + + +

+ + + +