Georg Simmel (1858-1918), "filozofski diagnostik", ni bil nikoli pravi akademik. Prej narobe, na univerze ga niso hoteli. Iz več razlogov: prvič, ker je bil do krščanstva skeptičen, drugič, ker je bil Jud, in tretjič, ker se je preveč ukvarjal z neresnimi, vsakdanjimi rečmi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Georg Simmel (1858-1918), "filozofski diagnostik", ni bil nikoli pravi akademik. Prej narobe, na univerze ga niso hoteli. Iz več razlogov: prvič, ker je bil do krščanstva skeptičen, drugič, ker je bil Jud, in tretjič, ker se je preveč ukvarjal z neresnimi, vsakdanjimi rečmi.
Filozofi so se "impresionizma" in "esejizma" vedno na smrt bali - da bodo banalni, da bodo izgubili metodološko disciplino in preciznost. Toda Simmel je filozofijo vrnil h konkretnim predmetom, kar jo je osvobodilo. In Adorno je sledil. Pa Bloch, Lukacs in Žižek.
V bestsellerju Filozofija denarja, ki je izšel leta 1900, je pokazal, kako denar oblikuje modernost in življenje modernega človeka, kako razbija tradicionalne družinske vezi, kako vsakogar sili v to, da artikulira svoje interese, kako rahlja emocionalne vezi, kako poraja nov tip emocij in nove oblike intimnosti. To ni knjiga za tiste, ki bi radi na hitro obogateli, ampak za one, ki bi radi preživeli kapitalizem.
+ + + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi