Ne, v romanu Smrt deklice z vžigalicami Zorana Ferića, največjega hrvaškega hipohondra in obsedenca z vsakršnimi patološkimi stanji (tako telesa kot duha), kakor se je označil sam, se ne zgodi smrt Andersenove sirote in v njem ni nič pravljičnega.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ne, v romanu Smrt deklice z vžigalicami Zorana Ferića, največjega hrvaškega hipohondra in obsedenca z vsakršnimi patološkimi stanji (tako telesa kot duha), kakor se je označil sam, se ne zgodi smrt Andersenove sirote in v njem ni nič pravljičnega.
V štorijo o mračnem, morbidnem in patološkem zunajsezonskem Rabu nas vpelje zgodba Angel v prepovedanem položaju, ki jo poznamo iz istoimenske zbirke kratke proze (2001), s katero je Ferić dokazal, da je morbidno lahko tudi smešno ter da se bolezen in smrt lahko tematizirata na berljiv način. Čeprav mu kratkozgodbarstvo neprimerno bolj leži, v romanu Smrt deklice z vžigalicami vešče prepleta različne žanre, tako da bodo v njem našli kaj zase vsi. No, vsi razen občutljivih.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi