Knjiga / David Albahari: Besede so nekaj drugega

Leta 1973 se je na takratni jugoslovanski literarni sceni pojavila odmevna prozna zbirka Družinske zgodbe, ki se je ukvarjala predvsem z vprašanji odnosa med zgodbo in stvarnostjo, odnosa do fikcionalne/prikazane stvarnosti ter odnosa do pripovedovanja zgodbe o tem. Status stvarnosti v zgodbi, okrog česar se vrtinčijo zgodbe v prvi zbirki, je rdeča nit, ki se vije skozi (skoraj) vse naslednje proze Davida Albaharija, srbskega prozaika in prevajalca, ki ga zadnje desetletje po navadi predstavljajo kot judovskega pisatelja, ki živi v Kanadi in piše v srbščini. Izkušnja, ki jo želijo upovediti različni Albaharijevi pripovedovalci, je navadno neločljivo povezana z zgodbo, zato o njej ne morejo pričati kot protagonisti dogajanja, o katerem pripovedujejo, temveč samo kot pripovedovalci - njihova "življenjska" izkušnja se stakne z zgodbo šele v poetoloških komentarjih. Na kratko: pripovedovanje zgodbe o pripovedovanju zgodbe.