Knjiga / Sandra Bašić Hrvatin, Brankica Petković: In temu pravite medijski trg?

Mirovni inštitut, 2007

Borut Mekina
MLADINA, št. 2, 18. 1. 2008

Avtorici, izvrstni poznavalki medijske scene, sta začeli medijsko lastništvo raziskovati že pred leti. Nova knjiga Mirovnega inštituta o razmerah v medijih v Sloveniji je vsaj v prvem delu nadaljevanje zgodbe o netransparentni prepletenosti lastniških povezav, na koncu katerih pogosto vznikne država, katere majhni lastniški deleži se seštevajo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 2, 18. 1. 2008

Avtorici, izvrstni poznavalki medijske scene, sta začeli medijsko lastništvo raziskovati že pred leti. Nova knjiga Mirovnega inštituta o razmerah v medijih v Sloveniji je vsaj v prvem delu nadaljevanje zgodbe o netransparentni prepletenosti lastniških povezav, na koncu katerih pogosto vznikne država, katere majhni lastniški deleži se seštevajo.

Tokrat avtorici ob svežem pregledu lastništva na koncu niti že zaznata "oligarhe". Vendar pa medijsko lastništvo ni tisto, po čemer si bomo to knjigo zapomnili: njena vrednost je v dveh ali treh novih poglavjih, ki jih v Sloveniji še nismo brali.

Nova zgodba je gotovo poskus rekonstrukcije podeljevanja televizijskih in radijskih frekvenc, predvsem do leta 1994, ko za to še ni bilo jasnih pravil. Doslej novinarji niso imeli dostopa do odločb, ki jih hrani Agencija za komunikacije (APEK), ker naj bi bile te razpršene, izgubljene po arhivih in podobno. No, Hrvatinovi in Petkovićevi je uspelo izvedeti, kako in s kakšnimi plemenitimi nameni je sprva država podelila frekvence, denimo tistim trem medijem, iz katerih je potem nastala popolnoma komercialna POP TV v lasti tuje družbe CME, ali s kakšnimi razlogi je podelila frekvence cerkvi, ta pa je nato javno dobro prodala naprej, zasebnikom v tujino. Tudi poglavja o medijski politiki rimskokatoliške cerkve še nismo brali, enako velja za poglavje o oglaševalski politiki oziroma oglaševalskih pritiskih države.

+ + + + +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi