Plošča / COREY HARRIS & HENRY BUTLER: Vu-du menž

iv
MLADINA, št. 38, 18. 9. 2000

(CD, Alligator 2000; distribucija in prodaja Statera)

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

iv
MLADINA, št. 38, 18. 9. 2000

(CD, Alligator 2000; distribucija in prodaja Statera)

Za ščepec bluesa, kakor danes "preživlja", se prilagaja komercialnemu okusu in se mu upira obenem. Corey Harris ostaja eden od glavnih motorjev in prežvekovalcev stare materije in se ves čas peča z bizarnimi in hecnimi rabotami: ima fin raskav glas, je nadpovprečno študiozen, da gleda izza plank v Karibe, obvlada steel kitaro in podrsavanje na način pozabljenih Misisipijčanov in še zoprno moderen v meštranju slogov zna biti. Zveni "tradicionalno" in trmasto skuša ohranjati duha odprtosti, kar je bila velika odlika afroameriških godb. Po dveh presenetljivih cedejkah, ki sta folkniški revivalizem in nostalgijo dobro spodrecali, tretja prinaša duet z neworleanskim klavirskim gumbo rokohitrecem Henryjem Butlerjem, ki leta igra v "krogih". Kombinacija bluesiranja po neworleansko - največja zabloda je trditev, da New Orleans ni imel bluesa - daje nekaj krasnih premaknjenih komadov, lahkotno rolanih in vrtenih okrog par obrazcev, nekaj posamičnih solo točk in nekaj povprečnih standardov. Vu-du menž, zapisan fonetično v patois, je minglanje "severnega" trdega bluesa z "južnim" pomečenim neworleanskim. Par komadov je res krasno gibkih. A duet ima večjo vrednost - vsaj preizprašuje zakaj danes "trad-industrija zabave" tako trdno stilno ločuje med obema "kulturnima regijama", kjer geografska ločnica - tisto noro mesto / tisti severni afroameriški zaselki in geti - prehaja v rigidno predalčkano mentaliteto in v formo. Nekaj vuduja, četudi z davkom vedno zanikrno spolirani produkciji Aligatorja, je že v tem, da sta se hitroprstneža in prepevalca dobila skupaj in odigrala.

* * * *

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.