Plošča / Charles Lloyd : The Water is Wide

Saksofonist Charles Lloyd na "stara" leta postaja mojster jazzovske balade, kar je bila sicer od nekdaj njegova odlika in slabost. Šlo je celo tako daleč, da so ga - marsikdaj upravičeno - obtoževali neznosnega, melanholičnega "coltranizma", a pogostokrat preslišali njegov tenak, visok zven, večjo skopost v notah in neznansko slo po izvirnem in tenkočutnem igranju. Sploh je vprašanje, koga v jazzu ni oplazila mogočna Tranova senca, le da so se ji sledniki, oponašalci, adepti izvijali na sto in eden način. Sicer pa bivši vodja tria, ki je širši publiki sredi šestdesetih predstavil mladega pianista Keitha Jarretta, na The Water is Wide igra godbo, ki jo najbolje in najraje igra - balade: godbo počasnega tempa, izbranih harmonij, ki jih poljubno širi in oža, in melodij neabruptnih preskokov, a dovolj intrigantno v izpeljavi.