Plošča / The Beatles: 1
(CD '00, EMI Records; distribucija: Dallas)
MXM
MLADINA, št. 50, 11. 12. 2000
Po invaziji lično opedenanih the-best-of ploščkov s slavnim imenom The Doors je tu še pušeljc 27 all-time-greatest štiklov, s katerimi so nesmrtni kuštravci iz Liverpoola treskali v vrhove angloameriških glasbenih lestvic popularnosti. Prvič na enem samem ploščku. Si predstavljate, vse na enem kupu, od Love me do, Help! in Yesterday do Penny Lane, Hey Jude, Let it be in Eleanor Rigby, če izpostavim le najudarnejše, do katerih imajo jasno izoblikovano stališče celo naši starši in bržčas tudi stari starši. Digitalno zglancano. Čisto kot solza. Takorekoč popolno. Ja, res velik podvig v dobi cede snemalnikov in pece pekačev. Kar, če nič drugega, zgovorno priča tako o rigidni mentaliteti multinacionalk kot o dejstvu, da se je vsa prihodnost popularne godbe že zdavnaj zgodila. Zanimivejše je vprašanje, koga tale plošček pravzaprav cilja. Nas, ki Beatle čislamo kot ultimativni guilty pleasure in najmanj tedensko pihamo prah z Modrega, Rdečega in Belega albuma, že ne. Mladino, ki rejva in skejta, še manj. Koga torej? Kakorkoli že, cvetober takega kalibra bi si poleg pičle uvodne besede in kopice reprintov ovitkov singlic zaslužil vsaj še kak daljši faktografski zapis.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
MXM
MLADINA, št. 50, 11. 12. 2000
Po invaziji lično opedenanih the-best-of ploščkov s slavnim imenom The Doors je tu še pušeljc 27 all-time-greatest štiklov, s katerimi so nesmrtni kuštravci iz Liverpoola treskali v vrhove angloameriških glasbenih lestvic popularnosti. Prvič na enem samem ploščku. Si predstavljate, vse na enem kupu, od Love me do, Help! in Yesterday do Penny Lane, Hey Jude, Let it be in Eleanor Rigby, če izpostavim le najudarnejše, do katerih imajo jasno izoblikovano stališče celo naši starši in bržčas tudi stari starši. Digitalno zglancano. Čisto kot solza. Takorekoč popolno. Ja, res velik podvig v dobi cede snemalnikov in pece pekačev. Kar, če nič drugega, zgovorno priča tako o rigidni mentaliteti multinacionalk kot o dejstvu, da se je vsa prihodnost popularne godbe že zdavnaj zgodila. Zanimivejše je vprašanje, koga tale plošček pravzaprav cilja. Nas, ki Beatle čislamo kot ultimativni guilty pleasure in najmanj tedensko pihamo prah z Modrega, Rdečega in Belega albuma, že ne. Mladino, ki rejva in skejta, še manj. Koga torej? Kakorkoli že, cvetober takega kalibra bi si poleg pičle uvodne besede in kopice reprintov ovitkov singlic zaslužil vsaj še kak daljši faktografski zapis.
* * *