Plošča / Italian Treasury: Sicily (The Alan Lomax Collection)
CD, Rounder 2000; distribucija in prodaja Statera
Poleti 1954 sta Alan Lomax in Diego Carpitella, ameriški in italijanski etnomuzikolog, začela z ekstenzivnim počeznim križarjenjem in snemanjem (ljudskih) godb v Italiji. Izid je bil dvojen: prvi širši poskus beleženja glasbene kulture v socialno, kulturno, jezikovno in ekonomsko raznoličnih italijanskih regijah; ter spodbuda, prava injekcija "od zunaj", ki je folkloristično stroko obrnila na glavo, jo modernizirala in godbe vstavljala v drugačne referenčne okvire. Sočasno so "mladi" godboiskalci mrzlično brali komajda odkrite Osservazioni sul folklore Antonia Gramscija s tezo o "folklori kot pojmovanju sveta in življenja" in ljudstvu kot "skupnosti podrejenih in instrumentalnih slojev" z oporečniško in alternativno sposobnostjo. Lomax in Carpitella sta začela na Siciliji in dobesedno padla v drug svet, svet latifundistov, najemniških kmetov, dninarjev, ribičev, mestnih revežev, sezonskih delavcev, nasilnih združb, ki pa je bil prefinjeno "oglasbljen", prepreden z godbami, ki so "homeostatično" spremljale vsakdanja opravila, ali pa se je v njih zrcalila bizarna razigranost, kakšna trda opazka, osamljena tožba.