Plošča / Carlos Actis Dato Quartet: Enna Milonga

Ena bolj učinkovitih, s strani "resne", hermetično misleče jazzovske kritike in občestva omaloževanih drž v sodobnem jazzovskem muziciranju je dozdevni uklon improvizatorja, ki "pada nazaj" v popularnogodbene limanice. Pa to drži? V bistvu je deležen ploh s treh strani: "padec" za zaprisežene moderniste pomeni, da ni zdržal, da je odpovedal, se predal. Za populiste, častilce poštirkanega durmola ostaja njegova igra čudaška, robata, preveč zapletena. Za tradicionaliste je pa itak dekadenten izmeček, ki je izdal vse ideale čistosti, umetnosti, ustvarjalnosti; je pacač velikih zgodovinskih obrazcev in slogov. Ako dobro premislimo, je takle muzikant kot nalašč za aktualnomuzične prilike. Jazz je njegova iztočnica, a ga jemlje takega, kakršen je vedno bil, raznolik, odprt, zadrt, ravno prav "univerzalen", da se je lahko brez skrbi oziral na levo in desno ter godbo gor in dol mesil po svoje in v premlevajočem igranju godbe paradoksno ostajal jazzovski.