Plošča / Nils Okland: Straum

(CD Rune Grammofon 2000, distribucija in prodaja Statera)

IV
MLADINA, št. 12, 26. 3. 2001

Vnovič ena z Norveškega. Glavni protagonist je "folk" goslar Nils Okland, ki pa s svojim ljudskim gradivom ne ravna "preporodovsko"; torej ga ne zanima revival, marveč goslarsko lokovanje v družbi z odprtimi muzikanti: Asnejem Apelandom (klaviature, orgle, klavir), Toborjem Oklandom (kitara, trobenta), kontrabasistom Palom Thorstensenom in pevko Asne Valland Nordli.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


IV
MLADINA, št. 12, 26. 3. 2001

Vnovič ena z Norveškega. Glavni protagonist je "folk" goslar Nils Okland, ki pa s svojim ljudskim gradivom ne ravna "preporodovsko"; torej ga ne zanima revival, marveč goslarsko lokovanje v družbi z odprtimi muzikanti: Asnejem Apelandom (klaviature, orgle, klavir), Toborjem Oklandom (kitara, trobenta), kontrabasistom Palom Thorstensenom in pevko Asne Valland Nordli.

Združba godbo pelje v sodobno komponiranje, improviziranje, v novo muziko. Ker so Skandinavci znani po močni "folk" sceni, njenih odvodih v konzervatorstvo, a tudi po koketiranju z modernejšimi pristopi, je Straum še ena potrditev, da v dandanašnjem folku pač ni ene zveličavne poti in da je prvomenjeni pristop še najmanj produktiven. Vzdržujejo ga etnografski (narodopisni) muzeji, iz njih se napajajo in skoznje upravičujejo "nacionalni" projekti ter etnomuzikološke službe. Toda tale odvod v "resnost", ki ni toga, širi melos tako harmonsko kot melodijsko, je daleč od substančnih gomazeli.

Komadi so takoj razpoznavni in jih z malce domišljije brž stavimo v goslarstvo severnoevropske tradicije. V tem so statični, a gibki so v nalaganju glasbil, igranju na razkošje zvena, prepletanju harmonikov v drznem lokovanju, tudi z občutenim tkanjem dolgega orgelskega zvenenja. To, kar so nas Skandinavci, Norvežani, Švedi, Finci naučili že v jazzu, se dogaja s kompanijo Nilsa Oklanda. Godba širokih potez, razpotegovanj v prostor, počasnega tempa in tenke zvočnosti.

* * * *

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: