Pravzaprav bi se Andy Thoma in Jan St.Werner, "renomirana" in "referenčna" elektronska muzikanta, lahko vdala pritiskom tržišča, komfortnosti in inertnosti, ter na krilih z začetnimi uspehi zakoličenega vtisa, povsem v skladu z imenom, še naprej producirala z marcipanom oblito muziko za vse miške mokedaje tega sveta.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pravzaprav bi se Andy Thoma in Jan St.Werner, "renomirana" in "referenčna" elektronska muzikanta, lahko vdala pritiskom tržišča, komfortnosti in inertnosti, ter na krilih z začetnimi uspehi zakoličenega vtisa, povsem v skladu z imenom, še naprej producirala z marcipanom oblito muziko za vse miške mokedaje tega sveta.
Vendar pa dvojec, ki je z nastopi v spremstvu žepnega, nagobanega orkestra menda prišel do pojma intimistične kapele, z vsakim ploščkom priobči kaj svežega in se tudi tu, ob pričakovani mečini, zaščitnem znaku podjetja, obregne ob marsikatero aktualnost.
Marsovska predelovalna industrija tako dodobra zmlinči sedaj v elektroniki modne vlete človeškega glasu, ki v njeni režiji, daleč od stereotipnega hujskanja, razlaga filozofske koncepte, in se celo predstavi v novi, plesni luči z nabrejkanima in naferceranima obravnavama speed garaga (2-stepa?) ter digitaliziranega, bigbeatovskega skaja, spotoma pa plaši uho z živčnim zbijanjem "strojnih" in "organskih" zvokov, da bi ji v vzporednico postavili samega Aphex Twina ali U-Ziq.
Za vsakim ovinkom presenečenje, na vsakem koraku plodna navezava. Zalogaj za višjo stopnjo.
* * * * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.