Holder s svojimi ne predolgimi 39 minutami glasbe na ploskovju ne presenečajo, ne odkrivajo, ne odpirajo in ne prerojevajo. Skoraj simpatičen rokenrol, ki je blizu Majkam, Partibrejkersom in v najboljših trenutkih tudi Cultom in Danzig, se v besedilih skriva med vrsticami, v dizajnu in na koncu celo glasbi, pa v nekakšnih indijskih simbolih.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Holder s svojimi ne predolgimi 39 minutami glasbe na ploskovju ne presenečajo, ne odkrivajo, ne odpirajo in ne prerojevajo. Skoraj simpatičen rokenrol, ki je blizu Majkam, Partibrejkersom in v najboljših trenutkih tudi Cultom in Danzig, se v besedilih skriva med vrsticami, v dizajnu in na koncu celo glasbi, pa v nekakšnih indijskih simbolih.
Harvey Keitel bi imel z izganjanjem indijskih hudičev kar nekaj dela. Holder so s te plošče že imeli svoj hit, v naslednjem obdobju pa bodo morali rešiti vprašanje svoje identitete, saj so naštete finte, ki so jih uporabili na cedeju, premalo očitne in preslabo realizirane, da bi se lahko izkristalizirali v gneči, ki jo tvorijo njim podobni rokerji, od recimo bolj komercialnih Sausages ali B.F.M. do bolj zašponanih D.B.H in ostalega, kar se tlači v slovenske Orto klube.
V prihodnje (če jih menedžerji ne bodo katapultirali kar v Cankarjev dom) morda več šusa in malo manj skrivanja za simboli mamil in simboli prostitucije: "Še enkrat vzel je sladek strup, daleč stran je sodni dan."
* * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi