Vladislav Delay, ki si je za pričujoči ekskurz omislil psevdonim Luomo, se v okviru založbe Mille Plateaux ukvarja s kunštnejšimi in definitivno manj plesnimi zadevami, plošček, zaradi katerega je nemško ljudstvo padlo okoli, pa je le vrh ledene gore, ki se ji reče minimalistični house in se je zadnjih nekaj let iskristalizirala okoli jedra novih nemških artistov.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vladislav Delay, ki si je za pričujoči ekskurz omislil psevdonim Luomo, se v okviru založbe Mille Plateaux ukvarja s kunštnejšimi in definitivno manj plesnimi zadevami, plošček, zaradi katerega je nemško ljudstvo padlo okoli, pa je le vrh ledene gore, ki se ji reče minimalistični house in se je zadnjih nekaj let iskristalizirala okoli jedra novih nemških artistov.
Če je na dub in značilne aseptične zvoke polno naslonjeni in domišljeno vsevdilj čez deset minut dolgih mehanskih viž sestavljeni Vocalcity pač pravi predstavnik zvrsti, ki bi lahko izboljšala lik vedno bolj populističnega in vedno raje s popevkarsko bebipapo zamenjavanega housa, je po drugi strani iskati izvor na njemu priobčenih inovacij prav v vsakdanjem pojmovanju housa kot s stereotipnimi, "seksi", "ljubezenskimi" ali vsaj "pozitivna sporočila" prenašajočimi vokali prekvašene zvrsti in ga zatorej odločno odsvetujemo alergikom in preobčutljivcem. Dosežek? Zakaj ne. Za mainstream, seveda.
* * * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.