Štajerc meša v glavnem stare in še starejše slovenske uspešnice. Priredbe Pop Designa, Nuše, Alfija, Irene Vrčkovnik, Babilona, skupine Victory, Sound Attacka in drugih pa so tako plehke, da še plehnatosti ne dosežejo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Štajerc meša v glavnem stare in še starejše slovenske uspešnice. Priredbe Pop Designa, Nuše, Alfija, Irene Vrčkovnik, Babilona, skupine Victory, Sound Attacka in drugih pa so tako plehke, da še plehnatosti ne dosežejo.
Pravzaprav ni povsem jasno, kaj hoče plošča doseči, in jo je mogoče ocenjevati zgolj skozi prizmo tistega, kar se pri nas po novem umešča v turbo folk. Stayerc ponuja malo svojega (podpisal je le nekaj komadov) in veliko tujega. V diskotekah, verjetno pa niti na veselicah ne bo drugače, bo to glasbo lepo slišati, saj didžejem ne bo treba menjati plošč, pa še nekaj šlamastičnih efektov so dodali, da se ne bo treba preveč matrati.
Je pa res, da na večino objavljenih komadov remiksi niti ne sedejo. Moja dežela skupine Victory v eni malo tehno preobleki, ne se hecat. Kaj ko bi predelal Dylana in Younga? No ja, mogoče pa to sploh ni slaba zamisel.
OK. Pri tem se Stayerc ne zadovolji zgolj s kopiranjem in remešanjem, On tudi ustvarja na novo in tisto, kar ustvari, si zasluži pol točke. Svaka čast.
* 1/2
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi