Kaj je zdaj to, so uspešno klonirali Vana Morrisona, pa o tem do zdaj nismo imeli pojma? So nam Jagger in družba konspirativno zatajili enega izmed svojih najbolj prominentnih članov?
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kaj je zdaj to, so uspešno klonirali Vana Morrisona, pa o tem do zdaj nismo imeli pojma? So nam Jagger in družba konspirativno zatajili enega izmed svojih najbolj prominentnih članov?
No, dejstva niso tako dramatična. Izjemen končni vtis, ki ga v ušesih pusti tale plošček, ni posledica teorije zarote, marveč izvajalčevega talenta in stroge diete, bazirane na klasičnem bluesu, južnjaškem rokenrolu in kakopak Vanu Morrisonu ter Stonesih, diete, ki je Britanca Williama Topleyja že ob izidu debitantskega albuma Prince of the Deep Water iz leta 1991 formirala v ljubljenca zahtevnejše ameriške publike.
Tisto, kar ploščku Feasting With Panthers daje rob, so Topleyjeve brezhibne vokalne interpretacije vtisov, pitoresknih razglednic z različnih koncev sveta, ki so se mu na nikoli končani turneji profesionalnega pevca najbolj vtisnile v spomin. In poetična senzibilnost, ki večkrat bežno potegne na Bruca Cockburna in na primer jamajške eksotike ne občuduje na Jamajki, marveč v Hamburgu, Belfastu ali urbanem okolju Chicaga. Fin plošček, skratka.
* * * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.