Piško na naslovki prav uživaško džuska, obenem pa bi ga lahko vzeli tudi kot nadvse pošteno opozorilo, na katero ciljno publiko je zadeva sklenila štartati. Dobro, če primarni konzumenti niso ravno novorojenčki, pa jih kaj bistveno čez stopnjo polnoletnosti tudi ne bi smeli šteti, saj plošček preredko postreže s čim več kot s prgiščem klišejev in veliko zvoka.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Piško na naslovki prav uživaško džuska, obenem pa bi ga lahko vzeli tudi kot nadvse pošteno opozorilo, na katero ciljno publiko je zadeva sklenila štartati. Dobro, če primarni konzumenti niso ravno novorojenčki, pa jih kaj bistveno čez stopnjo polnoletnosti tudi ne bi smeli šteti, saj plošček preredko postreže s čim več kot s prgiščem klišejev in veliko zvoka.
Mater, kar je prav škoda, glede na to, da so bili ti za svoje dobro nekoliko preresni pobje v moji knjigi še včeraj zapisani kot odlični in sveži šopači, verjetno celo najboljši izmed novejše MTV-jeve šole razpizdenih poetov uničenega otroštva. V primerjavi s prvencem, ki je gradil na trdni cross-over hrbtenici, so po novem bistveno bolj rokerski, pa tudi kakega punky prizvoka se vse prej kot branijo. Ko se bo ves smrkelj dokončno pobrisal, bodo temu bledemu izdelku navkljub skoraj gotovo ostali eni najprominentnejših posterboyjev za nu-metal, a se je treba po novem v zvezi z njimi vprašati tudi stvari kot: kako lahko človek resno jemlje bend, ki dejansko rima v stilu do you realize/I won't compromise?
* * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.