Plošča / Joe Fonda / Xu Fengxia: Distance

Improvizacijski par je intriganten vsaj zaradi dvojega: najprvo je strunski in že zato specifičen, kot drugo pa je najbolj vpadljivo glasbilo "starodavno", po tradiciji pripadajoče dvorski, učeni godbi Orienta, namreč kitajski guženg. Nanj igra Xu Fengxia, domnevamo, Američanka kitajskega porekla. Sploh so "dvorske citre" daljnega Vzhoda določene kot "ženska" glasbila za komorno glasbo. Najbolj znan je kajpada japonski koto. Nedavno tega ga je s Fredom Frithom nanj v Cerknem sijajno igrala Mija Masaoka. Eden korejskih je komungo, nanj je pred leti pri nas v duetu z Elliottom Sharpom brenkala Džin Hi Kim.

Če smo se že navadili in so nas muzikantje privadili na sodobnejše "dekontekstualizirane" rabe starejših "evropskih" glasbil, pa nam do nedavna nekako ni šlo vkup, da glasbenice na orientalna brenkala in kordofone improvizirajo, iz njih izvabljajo "neortodoksne" zvoke, jih rabijo v improvizacijah, instantnih kompozicijah. Fonda je vešč basist, dolgoletni strunar s scene. Oba še vokalizirata, se celo poigravata z raznoličnimi orientalnimi tehnikami, razprostrtimi od Sibirije do Hokaida. Špil je zvensko in ritemsko naravnan. Je raziskujoč v fini "disonančni igri" strunskih odtenkov, prijemov, trzljajev, grobih in rahlih ubiranj. Tudi igriv, če ne kar uživaški in pokvečeno jazzovski v parafrazi klišejskega metra. Fengxia razstavi guženg, ki postaja tolkalo, napol harfa, brenkalo kar najširšega razpona. Z male distribucijske in slušalske distance tole cedejko za nevsakdanji godbeni použitek kakopak toplo priporočamo. Ni eksotika. Je sodobna, iskalska in z muzično vednostjo ozaljšana.

* * * * +