Še pomnimo naslov prvega albuma irskih brusnic iz leta 1993? Everybody Else Is Doing It, So Why Can't We, mar ne. Drži, če že vsakemu loleku uspe zaujčkati lestvice s triminutnimi galsko ubranimi pop skladbami, zakaj ne bi njim, ki so tovrstno godbo ob pomoči trpečega vokala Dolores O'Riordan zreciklirali v sezonsko pop klasiko s podaljšanim rokom trajanja.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Še pomnimo naslov prvega albuma irskih brusnic iz leta 1993? Everybody Else Is Doing It, So Why Can't We, mar ne. Drži, če že vsakemu loleku uspe zaujčkati lestvice s triminutnimi galsko ubranimi pop skladbami, zakaj ne bi njim, ki so tovrstno godbo ob pomoči trpečega vokala Dolores O'Riordan zreciklirali v sezonsko pop klasiko s podaljšanim rokom trajanja.
Res je, da so The Cranberries v teh desetih letih iz sramežljivega lokalnega benda mutirali v eno največjih stadionskih atrakcij z več kot 35 milijoni prodanih albumov, ki pa - roko na srce ali uho, kakor vam ljubo - živi za tistih nekaj prodornih singlov, preostanek časa pa prebije mrščeč čelo, s čim napolniti preostanek minutaže, potrebne, da zapakiraš spodoben album. Izvzemši melodični balast, sta prvenec tako vlekla Dreams in Linger, nadaljevanje z naslovom No Need To Argue pa notorični Zombie in Ode To My Family. In tako do petega albuma, na katerem patetika že prerašča v neposlušljivost, medtem ko Doloresin glas pridobiva vse bolj mesijansko angažirane odtenke. Tudi tale da best of, ki mimogrede navrže še neobjavljena štikla New New York in Stars, se v ničemer ne razlikuje od siceršnjega brusničnega koncepta: tretjina ponarodelih zadetkov, dve tretjini njihovih lajnastih približkov. In glede na to, da gre za kompilacijo, si zlahka predstavljate, kako utrudljivi znajo biti šele albumi.
* * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.