Plošča / Žoambo žoet workestrao: Svakoga dana u svakom pogledu sve manje nazadujem

Nova edicija "podjetja za slabo distribucijo lepe muzike" prinaša dovolj raznoliko bridko-radostno gradivo: V grobem utegne ta poteza VIS ŽŽW (ponekod jih nahajaš tudi pod: Xhoambo Xhoet Workestrao) približati tistemu občestvu, ki strumno preči širne branže hardkorov in črne dadaizme tipa "post-RIO" rado začini z improvizacijsko-nojzersko ambicijo. Hišnemu bendu Menze pri koritu se pozna nemalo, da je v svoji drugi, organizatorski vlogi spored razširil k prenekateremu Japancu, tudi elektroniki, in se ne otepa tistega jazza, ki rad tvega in jo zagode na poskok šele tedaj, ko najde za to upravičene odrsko-odzivne momente. Oba profesorja - naravoslovec Belušič na kitari in družboslovec Poderžaj na basu - sta svoje infamozne žgoleče glasovne eskapade zreducirala bodisi do prave asketske "intonacijske sheme", do žlobudravega slogana, ali pa jih še vedno podajata kot družbenopolitično kritiko, pač v ubranem istrskem dvojcu malih sekund in nekakšnih anarhofalzetov.