Plošča / Calypso: Vintage Songs From The Caribbean

Kalipso, ki se je formiral na Trinidadu, profana karnevalska pesem par excellence, je desetletja preplavljal karibsko otočje, predvsem njegov anglofonski, a tudi špansko in francosko govoreči del. Pričujoči nabor križari po Karibih in pri severni orjaški sosedi, kjer so ga igrali imigranti, a tudi domačini. Navsezadnje so ameriške fonografske založbe prve začele izdajati kalipse in jih s tem tudi v komercialno-kulturnem procesu kodificirati kot obliko z določljivimi glasbenimi in inštrumentalnimi značilnostmi. Ko je iz ljudske popularne kulture Karibov, predvsem Trinidada, Tobaga in Jamajke začel zajemati Harry Belafonte, je bil kalipso nekajletna pop obsesija, ki se je zmedila celo v Holivudu.

S cedejko smo v glavnem v petdesetih letih, ko je kalipso že poprijel svojo značilno obliko, ostajal karnevalski, a tudi vsakdanje pesemski, poln dvoumnosti, seksualnih namigovanj, bahanj, tekmovalnosti med kalipsovci in besediščnih metafor v izogib cenzuri, ko je šlo za neposredna politična sporočila. Vsi kalipsi po vrsti, jazzovski, swingovski vplivi gor ali dol, ohranjajo svoj značilni a-ritemski obrazec, ki se razpoteguje čez komad. Pevci in pevke krasnih kreolskih jezičnih poudarkov, med njimi so sloviti Sparrow, Beginner, Lord Shorty, Lord Composer, se še vedno naslajajo nad svojim glasbenobesednim umetjem, zbadajo, osvajajo, zafrkavajo. Bahamčanka Calypso Mama nasadi tipčke, da je hudo. To je kalipso, ki je dobival vsekaribsko in lokalno barvo. Ob bendžih, pihalih, tolkalih in strgalih, rolajo že električne kitare, med njimi slišimo mladega Ernsta Ranglina, ki ob koncu petdesetih praši čudaško kakor danes Ribot. Cvrčava, hudomušna plesna forma in fin izbor nudita presek v čas kratkotrajne povojne mednarodne kalipsovske evforije in visokih standardov pesemce, ki je ostajala eden najbolj pregnanih izrazov karibske kulture.

* * * * 1/2