Plošča / Der Dritte Raum: Klubraum

Kaj lahko po vseh teh letih še pokaže Andreas Krueger, ki se je z geslom Der Dritte Raum vpisal med začetnike sodobne elektronike? Sodeč po uvodnih procedurah pričujočega ploščka - nič pretresljivega. Klubraum, ki spočetka zveni, kot da bi poslušali remiks katere od Kruegerjevih zgodovinskih viž, pa po desetih minutah prejme infuzijo svežine, ki vabi na plesišče in ne jenja, dokler preko trdine in mečine, preko pretkano sešitih pospeškov in bremz ne splahni v zaključno posvetilo Jean Michel Jarru, da lahko znane zvoke in prijeme mirne duše pripišeš Kruegerjevemu slogu in ne kakim nizkim reciklatornim gonom.

Če je v eni potezi zloženi Klubraum jemati za miks, je eden kunštneje speljanih ta čas. Če je ta fonky mineštra, iz katere izmenjaje se mezijo okusi sočnih sestavin in mnogoterih plasti, trance, bo moral s temo in refrenom zadovoljni psihedelični podmladek pojesti še veliko norih gob. Akopa je verjeti Kruegerju na besedo in gre kljub vsemu za tehno, je pač prvi in edini predstavnik svoje vrste. Zanimivo, Krueger kot enega najmočnejših vplivov navaja Devo - o katerih ne ve nič niti marsikateri didžej, ki je vrtel citat Layo&Bushwhacka - medtem ko iz njegovih del razločno veje tudi po rokenrolu, Kraftwerku in Ninu Roti, če ne kar po srednjenemških gasilskih veselicah. Cel špas.

* * * *