Ene skupine - kot Stonesi - mladost ohranjajo tudi z medicinsko menjavo krvi, Iggy pa je priložnostno raje angažiral kopico bendov - od njegovih The Stooges pa do mladih Green Day ali Sum 41, ki jih lahko shranimo v predalček pop-punka. Prstan z lobanjo je 62-minutna rokijada, s katero je odpihil prah z glasilk, ki nič kaj ne cmihajo po poti American Caesarja, ampak bolj spominjajo na dni, ko je kitarska distorzija bila prepoudarjena.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ene skupine - kot Stonesi - mladost ohranjajo tudi z medicinsko menjavo krvi, Iggy pa je priložnostno raje angažiral kopico bendov - od njegovih The Stooges pa do mladih Green Day ali Sum 41, ki jih lahko shranimo v predalček pop-punka. Prstan z lobanjo je 62-minutna rokijada, s katero je odpihil prah z glasilk, ki nič kaj ne cmihajo po poti American Caesarja, ampak bolj spominjajo na dni, ko je kitarska distorzija bila prepoudarjena.
Ob današnji generični glasbeni produkciji, ki iz velikih rock'n'roll imen preteklosti običajno ne izmolze več kot ščepce vzburjenja, gre za visokokalorično mešanico šusa in rifov, ki jo Iggy poganja kot pojoči vodja. Z izjemo kratke akustične kompozicije Til wrong feels right, v kateri zadeve hipno spusti v temačno predsobo tesnobe. In na Kurta Cobaina ne spomni samo po petju in razpoloženju (Dead Rock Star je 100% na sledi grunga), ampak tudi fotki na ovitku. Le da ga je nadživel toliko, da je posnel eno najboljših rock'n'roll plat s te strani milenija.
* * * * 1/2
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.