Plošča / Ken Vandermark: Furniture Music

To je album iskanj osebnega pristopa do igranja nove godbe skoz obdelavo glasbila. Je eden v nizu nikakor ne preštevilnih solo albumov sodobnih jazzarjev in improvizatorjev, kjer se zatika ali steče. Vsak po svoje so v dokaj kratki genealogiji solov markirali saksofonovo ali klarinetovo zvenenje, začenši z arhetipskim Ericom Dolphyjem, v nadaljevanju s prelomnim solom za altsaksa Profesorja Anthonyja Braxtona in sopotnim Joeja McPheeja, Evana Parkerja, Petra Broetzmanna, če ostanemo pri pihalcih. Evo ga, tule je prvi Kena Vandermarka. Ne pravimo "končno", niti "šele". Čikaški pihalec za svojo odločitev in premišljevanja skoz pihalsko igro uporablja celo izraz "spopad", ko na dolgo razlaga, koliko časa se je odločal, odlagal in mučil muke, kaj in kako s solom. Vse do nekega preskoka iskre, slušnega-razumevalnega izkustva ob decentni izvedenki Tzarove dadaistične poeme brult (pomeni rjovenje, tudi krik) iz ust nizozemskega vokalnega umetnika Jaapa Blonka.