Plošča / Dilinja & Lemon D: The Killa Hertz
2CD '03, Valve/Big Bang Čopova
dr.um
MLADINA, št. 3, 22. 1. 2004
Vsak zase sta Dilinja in Lemon D (izgovarjate kot Le Monde) minulo leto servirala ducat trdih plesnih uspešnic, skupni album (z dodanim miksanim diskom) pozno jeseni pa je še vedno vroča žemljica za nekaj slastnih ugrizov. Prvaka jungle vala svoje stvaritve vgrajujeta v današnji segment sekajočega bobna in globoko rohnečega basa, pri njima pa še posebej slednji zlepa ne pojenja. Izdelku se pozna, da Dilinja več časa preživi v tonskem studiu kot v klubih - napram njunemu lanskoletnemu Big Bad Ass je sedaj skrajno razpet na daljici bobenbasa, brez mehčalca, s še več zadetki kot lani. Produkcija s skoraj minimalističnimi vokalnimi vložki, primernimi za DJ-jevska poigravanja, se nadaljuje z ekstremnimi zvočnimi eksplozijami, v kateri valovanje basov prestavlja ljudi po prostoru. Na plesiščih dobesedno, še posebej, če vrtita mojstra osebno na soundsystemu svoje založbe, ki ga naokrog prevažajo v treh tovornjakih. Razočaranje je predvsem relativno šibka pestrost dogajanja v nabijaški komponenti, saj mladiči prodirajo prav zaradi domiselnosti. Toda kontinuiteta ni nujno slaba reč - pri njima si vsaj ne rabite vklopiti dodatnega basa, ker se že tako, po defaultu, cedi prek roba.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
dr.um
MLADINA, št. 3, 22. 1. 2004
Vsak zase sta Dilinja in Lemon D (izgovarjate kot Le Monde) minulo leto servirala ducat trdih plesnih uspešnic, skupni album (z dodanim miksanim diskom) pozno jeseni pa je še vedno vroča žemljica za nekaj slastnih ugrizov. Prvaka jungle vala svoje stvaritve vgrajujeta v današnji segment sekajočega bobna in globoko rohnečega basa, pri njima pa še posebej slednji zlepa ne pojenja. Izdelku se pozna, da Dilinja več časa preživi v tonskem studiu kot v klubih - napram njunemu lanskoletnemu Big Bad Ass je sedaj skrajno razpet na daljici bobenbasa, brez mehčalca, s še več zadetki kot lani. Produkcija s skoraj minimalističnimi vokalnimi vložki, primernimi za DJ-jevska poigravanja, se nadaljuje z ekstremnimi zvočnimi eksplozijami, v kateri valovanje basov prestavlja ljudi po prostoru. Na plesiščih dobesedno, še posebej, če vrtita mojstra osebno na soundsystemu svoje založbe, ki ga naokrog prevažajo v treh tovornjakih. Razočaranje je predvsem relativno šibka pestrost dogajanja v nabijaški komponenti, saj mladiči prodirajo prav zaradi domiselnosti. Toda kontinuiteta ni nujno slaba reč - pri njima si vsaj ne rabite vklopiti dodatnega basa, ker se že tako, po defaultu, cedi prek roba.
* * * 1/2