Ker južnjaški stoner rock že kar nekaj časa enolično lomasti po glasbeni sceni, bi bil skrajni čas, da se tudi na tem področju stvari vsaj delno premaknejo naprej. Čeprav zgoščenka Fulton Hill zahtevnemu slušatelju v resnici ne prinaša pretiranih glasbenih novitet, pa ATP vsaj posrečeno združijo elemente dinamičnega rock'n'rolla, omamljenega hard rocka, mačističnega heavy metala in zapacanega sludge cora.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ker južnjaški stoner rock že kar nekaj časa enolično lomasti po glasbeni sceni, bi bil skrajni čas, da se tudi na tem področju stvari vsaj delno premaknejo naprej. Čeprav zgoščenka Fulton Hill zahtevnemu slušatelju v resnici ne prinaša pretiranih glasbenih novitet, pa ATP vsaj posrečeno združijo elemente dinamičnega rock'n'rolla, omamljenega hard rocka, mačističnega heavy metala in zapacanega sludge cora.
Tako dobimo omamljeno gmoto distorziranih brenkal, združenih s surovim in umazanim vokalom in dokaj nezanimivimi tolkali. In ker so ATP več kot očitno zapriseženi rockerji, namesto sodobne elektronike v godbo občasno vključijo tudi patetične klaviaturske vložke, ki pa pripomorejo le k večji zaspanosti. Lahko noč.
* * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi