Štiri leta po prvencu Ai Maluco! se brata Lopes vračata v konkretni latin drum and bass preobleki, Sao Paolo pa se ščepec čez uro trajanja preliva v sončni vibri, ki jo podlagata. K sreči ritem plaže le v uvodu in na koncu plate malce zagrnejo oblaki, s tem pa sta nam prihranila tečnobno avtorsko brazilsko eksperimentiranje, s katerim nikoli ne bi zapustila favele.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Štiri leta po prvencu Ai Maluco! se brata Lopes vračata v konkretni latin drum and bass preobleki, Sao Paolo pa se ščepec čez uro trajanja preliva v sončni vibri, ki jo podlagata. K sreči ritem plaže le v uvodu in na koncu plate malce zagrnejo oblaki, s tem pa sta nam prihranila tečnobno avtorsko brazilsko eksperimentiranje, s katerim nikoli ne bi zapustila favele.
Brazilci temne komade bolje vrtijo kot delajo, kar pa ne velja za avtentični latino zvok, ki ga imajo pod kožo in s katerim tudi tokrat liquidirajo evro-producente pevalic in ostale krame. Nekaj komadov na pričujočem šah matu že je sicer starejšega datuma (manjka nadčasen remiks Malte) ter precej preverjenih v zadnjih treh letih, ampak to ne vpliva na kompaktnost nalaganja trobilskih sekcij, houserskih vokalov in minimalističnih zlivanj melodij na ne preveč naporno bobenbas podlago. Koketiranje s sorodnimi lomljenimi ritmi, ki iz jazz-soul-funk linij zadevo zaključi malo manj posrečeno, pa vseeno gladko absorbirano. Mat.
* * * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.