Plošča / Jon Madof: Rashanim
CD, Tzadik 2003; www.tzadik.com
IV
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004
Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso. Vseeno trio kitarista Jona Madofa, Shanirja Ezre Blumenkranza na električnem basu in Mathiasa Kuenzlija na bobnih z albumom za Tzadik in pod Zornovim drobnogledom ni nič več in nič manj kot še eden kitarski trio glasbenikov, ki obvladajo svoj posel, komponiranje, izvedbo-špil, maniro, "žanr".
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
IV
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004
Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso. Vseeno trio kitarista Jona Madofa, Shanirja Ezre Blumenkranza na električnem basu in Mathiasa Kuenzlija na bobnih z albumom za Tzadik in pod Zornovim drobnogledom ni nič več in nič manj kot še eden kitarski trio glasbenikov, ki obvladajo svoj posel, komponiranje, izvedbo-špil, maniro, "žanr".
Zadnje je že bolj zoprna zadeva, saj tzadikovanje počasi že preseda zaradi modusnih in ritemskih šimlov, ki jih je zakuhala dogmatska zapoved, ki meji na "identitetni teror" v godbah in okrog njih. Oh, Jahve, daj nam že med mlajšimi člani newyorškega taspodnjega judovskega avantkrožka spet držo a la Elliott Sharp, ki napiše in uglasbi upičen komad Intifada.
Tako pa so Rašanim v srži jazzovski kitarski trio pomalem izpetega formata - in tu mu ne pomaga ne "sevdah", ki je kakopak zapisano "klezmer", ne brooklynski odmevi na svatbe, ne orientalni modusi, ne muzično drobencljanje, ki so ga trije vešči. Plošča je prijetno sterilna, v modnem žargonu bi rekli, da je "poduhovljena", dognana v tehnikalijah, na visoki ravni odigrana. Ampak česa več ravno ne utrne, je preveč konservativna. Naokrog se še vedno išče strunar mlajše generacije, ki bo presegel novomeške veterane. A ti so se najprej politično odtegnili tzadikovim sirenam.
+ + +
