Kdor si misli, da je death metal že zdavnaj pokazal in izrabil vse svoje atribute, se močno moti, kajti čupavi Necrophagist lahko marsikomu ponudijo precej zanimivo zvočno izkušnjo. Močna, hitra, dinamična in tehnično dovršena godba je tisto, s čimer lahko Necrophagist mirne duše prepričajo slehernega pristaša moderne kitarske glasbe, ki ne hlepi samo po zvočnem zapisu brezglavega izživljanja nad inštrumenti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kdor si misli, da je death metal že zdavnaj pokazal in izrabil vse svoje atribute, se močno moti, kajti čupavi Necrophagist lahko marsikomu ponudijo precej zanimivo zvočno izkušnjo. Močna, hitra, dinamična in tehnično dovršena godba je tisto, s čimer lahko Necrophagist mirne duše prepričajo slehernega pristaša moderne kitarske glasbe, ki ne hlepi samo po zvočnem zapisu brezglavega izživljanja nad inštrumenti.
Največja posebnost zgoščenke Epitaph pa so sigurno nenehne kitarske harmonije (solaže), ki se uspešno prepletajo med za death metal precej izvenžanrskimi godbenimi vložki klasike, jazza in na trenutke celo funka. Moderni death metal, ki se uspešno kosa z žanrsko monotonostjo in brez sramu odpira nova področja. Drkiči.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi