Plošča / Peter Broetzmann Chicago Tentet: Signs

Jazz je dobro polje za vsako teorijo, ki se ubada z regresijo (poslušanja): gradivo je lahko desetletja "v prahi", pa potem kaj od njega mahoma pokuka na plano - kot "obdelava", referenca, "poklon" ali, to še najredkeje, skoz muzično formacijo. Problem nastane, kadar muzična formacija, ki orje "po starem" (in tudi "na star način"), zveni "novo" in ne ustreza trendy, uradnim jazzovskim formam in normam. Izmika se namreč, terja tenak posluh, pascalovsko rečeno: [formacija bi sploh] ne iskala, ko bi že ne bila našla.