IV

 |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

Brazilian Hip Hop

CD, Rough Guide 2004; www.jazzandbluesweb.com

Budni "lokalni" opazovalci strujanj na brazilski glasbeni sceni so med drugim postali pozorni na dejstvo, da je od začetka devetdesetih let mrzlično iskanje brasilidade ("brazilskosti") v godbah zamrlo. Malo so pojenjale vročične debate med glasbeniki, kritiko in publiko, ali je primerno posvajati "uvožene sloge". Lokalno intonirane muzike se novatorsko mešajo z mednarodnimi, "transnacionalnimi". Hip hop v Braziliji (kljub neznosni bedi, obubožanju velja, da je Brazilija sedma glasbeno industrijska sila na svetu, da je svet zase in v tem vzor manjšim) že zdavnaj ni več le eden posnemujočih slogov. Udomačevati se je začel že pred dvema dekadama. Mladci, ki repajo, zase pravijo - še vedno močna "opozicijsko, skupnostna označba" - ,da je hip hop kultura mladih urbanih Brazilcev, od "starega centra" Sao Paola do Brasilie, Ria. Po nepisanem pravilu so pretos, pripadniki najnižjega, brezpravnega sloja, povečini črnci.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

IV

 |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

Budni "lokalni" opazovalci strujanj na brazilski glasbeni sceni so med drugim postali pozorni na dejstvo, da je od začetka devetdesetih let mrzlično iskanje brasilidade ("brazilskosti") v godbah zamrlo. Malo so pojenjale vročične debate med glasbeniki, kritiko in publiko, ali je primerno posvajati "uvožene sloge". Lokalno intonirane muzike se novatorsko mešajo z mednarodnimi, "transnacionalnimi". Hip hop v Braziliji (kljub neznosni bedi, obubožanju velja, da je Brazilija sedma glasbeno industrijska sila na svetu, da je svet zase in v tem vzor manjšim) že zdavnaj ni več le eden posnemujočih slogov. Udomačevati se je začel že pred dvema dekadama. Mladci, ki repajo, zase pravijo - še vedno močna "opozicijsko, skupnostna označba" - ,da je hip hop kultura mladih urbanih Brazilcev, od "starega centra" Sao Paola do Brasilie, Ria. Po nepisanem pravilu so pretos, pripadniki najnižjega, brezpravnega sloja, povečini črnci.

Razmik med temi, ki so tradicionalno del "perirefije" in se vidijo kot "marginalci" in med v zadnjih letih razmahlimi "pozitivci" (globalisti), je izkaz ideoloških, estetskih, socialnih razločkov lastnega umeščanja v vsakdanji kontekst. Ostaja, da so hip hop scene, komune edine skupnosti, kjer lahko osmišljajo lastno bivanje, mladost, se ustvarjalno izražajo izven vsakdanje ulične more ("božjih mest").

Pričujoča kompilacija je nujno zasilen nabor, a dovolj nazorno pokaže, kje so brbljavci priklopljeni na svetovni hip hop imaginarij, na globalno formo, kje pa brkljajo po domačijskih sestavinah, vključno z razpoznavnimi "brazilskimi glasbenimi označevalci". Od trde rap priredbe legendarnega protestnega komada Haiti (Veloso in Gil), do neizprosnih besed, zank, zezanja in klišejskega postavljanja "posses", med njimi kolektivov 509-E, Possemente Zulu, Instituto & Sabotage, "pozitivcev" Thaideja z DJ Humom in Stereo Maracana. Instruktivno, tudi in predvsem za prisegajoče na MTVjevski anglofonski monopol in novelties "črnega geta z zlatnino in bejbami", za lokalne kranjske mehkužce (bodisi brez glasov, bodisi brez muzike, najraje brez obojega). Moti, da to na svoj soničen turističen katalog uvršča razvpiti vodič. No, bo vsaj kakšna korist od tega korporacijskega kompleksa. Malo buzines, pretos.

+ + + +