Finski trio Aavikko, ki z veliko mero užitka peča analogno, če ne primitivno (tja do igrač, casia...) elektroniko z v živo odigranimi bobni, nadaljuje svojo divjo ježo čez lahkoglasbene klišeje z malce razločnejšim nadihom po Kraftwerku, kar je slutiti že iz uvodne "futeristične" himne.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Finski trio Aavikko, ki z veliko mero užitka peča analogno, če ne primitivno (tja do igrač, casia...) elektroniko z v živo odigranimi bobni, nadaljuje svojo divjo ježo čez lahkoglasbene klišeje z malce razločnejšim nadihom po Kraftwerku, kar je slutiti že iz uvodne "futeristične" himne.
Na jedrnatem, a kalorično bogatem ploščku ne manjka niti Aavikovih značilnih surferskih pobezljav, ki kažejo na (pank)rokersko poreklo finskega synthy ansambla, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji muzike za vrtiljake, diska, glasbenih tem iz westernov, čeških risank, sci-fija in detektivk. Stilistično zaokroženo in pretežno neresno. Morda pa je finska raketa na drva in šnops, ki je takole mimogrede posnela tudi EP s Felixom Kubinom, končno godna za uvrstitev v lo-fi elektro spored Menze pri koritu?
+ + + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi