Plošča / Van Morrison: Magic Time

Če Van the Man z magičnim nagovarja čas, ki mu je tako rekoč v celoti posvetil svoj prejšnji, nevsiljivo nostalgično obarvani album Down The Road (2002), se pravi čas, ko je si je glasbena obzorja razširjal s poslušanjem očetove zbirke vinilk, bi jaz pridevnik čaroben uporabil kar za 55 minut glasbe s pričujočega ploščka. Nekje sem prebral, da so Vanove pesmi glasbeni ekvivalent skodelice domačega kamiličnega čaja; pomirijo še tako nervoznega in stresu podvrženega človeka. Bo kar držalo, ducat pesmi virtuoza vokalnih improvizacij, ki tokrat brezhibno sname in nadgradi tudi Franka Sinatro (This Love Of Mine), zbranega poslušalca rukne v neko prav posebno razpoloženje. Še več, prime te, da bi Vanu iz srca čestital, ker si je upal ostati samotar. Ker že desetletja z značilno irsko trmo kljubuje diktatu trendov in diktaturi založniško distribucijske industrije, ki subtilnost izdelka ocenjuje izključno po številu prodanih izvodov. Marsikdo bi na tej točki popustil in zapadel v ceneno pridigarstvo ali samopomilovanje, toda Van ni kdorkoli.