Pričujoči plošček naj bi menda predstavljal poskus rehabilitacije nemško turškega elektro specialista, ki si je lani zamazal brezhibni renome z albumom Popkiller, zbirko za Rotherja presenetljivo plehkih in vrhu tega s še plehkejšim vokalom tržno podkrepljenih viž.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pričujoči plošček naj bi menda predstavljal poskus rehabilitacije nemško turškega elektro specialista, ki si je lani zamazal brezhibni renome z albumom Popkiller, zbirko za Rotherja presenetljivo plehkih in vrhu tega s še plehkejšim vokalom tržno podkrepljenih viž.
Namesto da bi ciljal na tržišče, pa se je tokrat Rother le z najosnovnejšo elektroniko zaprl v studio in v njem v živo, brez nasnemavanja in piljenja vogalov scopral prejkone ambientalni scenosled miniatur, ki sicer ne blesti z dovršenim zvokom njegovih siceršnjih izdaj, a si bo, urbano mračen, zasigurno našel mesto na policah ljubiteljev sedežnih garnitur. Muzika za aerodrome? Tudi za jingle in krajše filme, zaradi česar ni naključje, da Art Is Tehnology primerjajo s podobno grobo obtesanimi, šumnimi in mračnimi soundtracki Johna Carpenterja. Po drugi strani pa: le ugibamo lahko, kaj bi se zgodilo, ko bi Rother izdal Art Is Tehnology incognito, pod psevdonimom, bi potonil v morju lo-fi izdaj naturščikov ali bi njegov genij premagal tudi to oviro? Stave.
+ + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.