Med vse preredke transerje, ki imajo smisel za humor in ki malo šale privoščijo tudi svojim, s psihedeliki do ušes naphanim strankam, so se že pred časom vpisali Poljaki Bigwigs, ki so tako narodnostno obogatili vrste pretežno finskih, avstralskih in japonskih čudakov.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Med vse preredke transerje, ki imajo smisel za humor in ki malo šale privoščijo tudi svojim, s psihedeliki do ušes naphanim strankam, so se že pred časom vpisali Poljaki Bigwigs, ki so tako narodnostno obogatili vrste pretežno finskih, avstralskih in japonskih čudakov.
Grzegorz Magnuszewski, polovica Bigwigs, ki sam krmili Kino Oko, pa je na pričujočem ploščku obtesal najbolj v oči bijoče in nemalokrat utrujajoče štrline in sestavil veliko lagodnejši in pestrejši scenosled, kjer se poleg značilnih darkerskih transijad najde dovolj prostora za radostne ode, z rokenrolom in elektrom prežete poskočnice, za občutene tožbe in prave rajferske himne.
Čeravno je tudi produkcija na sledi finskim standardom in Kino Oko namesto na zloščene, visokoproračunske finese raje stavi na udarnost in na idejno svežino - za ostalo pa se pobriga doktor Hoffmann - bi znal, če ga boste ob toplejših nočeh na pravem mestu in dovolj na glas predvajali, iz gozda zvabiti tudi kakega škrata, ki ga še ne poznate. Forest funk? Natančno tako.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi