17. 3. 2006 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Santos: Home Sweet Home
CD, Distinctive '06
Santos, s pravim imenom Sante Pucello, je eden redkih, ki lahko demantira obče veljavni predsodek, da se Italijani spoznajo na hrano, modo in popevke, na rokenrol in elektroniko pa sploh ne. Demanti se v Santosovemu primeru tiče obeh omenjenih panog, saj njegova hudo plesna elektronika, kjer mrgoli semplov rokerskih bobnov, basov in kitar, ne skriva dratarskih korenin in volje do destrukcije, izjemnost produkcije in posluh za plesišče pa sta ga od prvih uspehov hitro popeljala v London in na gramofone zvezdniških didžejev. Santos se vse od iz singlov sestavljenega, a z jingli povezanega prvenca R U Shakadelic? potrudi, da njegovi ploščki niso le zbirka viž, temveč v eno samo klobaso zašpiljene specialitete, ki jih gre pogoltniti v kosu, sloves v breakbeatniških krogih pa tule potrjuje s premišljenim in lepo tekočim sporedom nalomljenih suspenzov in 4/4 razstrelitev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 3. 2006 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Santos, s pravim imenom Sante Pucello, je eden redkih, ki lahko demantira obče veljavni predsodek, da se Italijani spoznajo na hrano, modo in popevke, na rokenrol in elektroniko pa sploh ne. Demanti se v Santosovemu primeru tiče obeh omenjenih panog, saj njegova hudo plesna elektronika, kjer mrgoli semplov rokerskih bobnov, basov in kitar, ne skriva dratarskih korenin in volje do destrukcije, izjemnost produkcije in posluh za plesišče pa sta ga od prvih uspehov hitro popeljala v London in na gramofone zvezdniških didžejev. Santos se vse od iz singlov sestavljenega, a z jingli povezanega prvenca R U Shakadelic? potrudi, da njegovi ploščki niso le zbirka viž, temveč v eno samo klobaso zašpiljene specialitete, ki jih gre pogoltniti v kosu, sloves v breakbeatniških krogih pa tule potrjuje s premišljenim in lepo tekočim sporedom nalomljenih suspenzov in 4/4 razstrelitev.
Morda - še prelepo tekočim, na temelju istih receptur zakuhanim sporedom, zaradi česar se utegne z njegovim opusom seznanjenemu ušesu zazdeti, da je Santosa popadla manira in da, posebno sedaj, ko vlada povpraševanje po njegovi produkciji in remiksih, ustvarja po inerciji in je izgubil nagnjenje do ekscesov. Kar je za Santosa spodoben dosežek, pa je za vse premnoge elektrotehnike še vedno nedosegljiv zgled, tako da bo njegova zadrajvana noviteta letos nedvomno - magari po delih - mešala s substancami prepojene glave in kurila požare v diskotekah. Morda tudi v naši fari?
+ + + +
