Plošča / Ab Baars Quartet: Kinda Dukish
CD 2005 Wig; naprodaj na majskih koncertih v Narodnem domu (MB) in Cankarjevem domu (LJ)
Med evropskimi okolji je v privzemanju in pojmovanju (črnih) "ameriških" godb dvoje še posebej čudaških. S svojo produktivnostjo sta celo prav bizarni - svoje videnje sta namreč obe okolji ozgodovinili muhavo, docela po svoje, pri tem pa nič "nespoštljivo"; prej obrnjeno, a z dodatki. Posebna vragolija datira tja na konec 60., na začetek 70. let XX. stoletja. V nekdanji Nemški demokratični republiki so tedaj (pozor!) po partijski direktivi vzgojili "svojski" slog New Orleansa, reorganizirali dixieland, podprli pa tudi free jazz in nasploh množično, z vsemi eminentnimi gostovanji Duka in drugih vred, plansko igrali svobodno improvizacijo - vse to kot "protiimperialistično zvočno fronto". Drugi biser je Nizozemska. S simptomalno kombinacijo politične modrosti, dovolj keša in haša, medčloveške tolerance, domačijskega dolgočasja in priseljenskega prepiha se je rodil "new Dutch swing", kabarejsko igriva, duhovita, tehnično "neoporečna" in fino izšolana grupacija, nekakšna "zahodnoindijska družba" za uvoz in preigravanje finega "afriško-ameriškega" kolonialnega blaga.