19. 12. 2006 | Mladina 51 | Kultura | Plošča
The Vandermark 5: Free Jazz Classics Vols. 3 & 4
2006, Atavistic, 2 CD v Jazz & blues ploščarni na Trubarjevi, Ljubljana
Vandermark 5
© Joel Wanek
Potrebna bo vrnitev v MKNŽ v Ilirski Bistrici na pomlad 2000, ko je čikaški pihalec in jazzovski skladatelj Ken Vandermark s kvintetom v drugem delu koncerta presenetil s suvereno svežo in študiozno interpretacijo komadov iz začetnega prelomnega obdobja free jazza iz šestdesetih let - padali so Sun Ra, Don Cherry in silovita rekreacija monumentalnega Conquistadorja (1966) Cecila Taylorja. Intriganten spremljevalen, nikakor osrednji del Vandermarkovega snovanja je bil že na poti. Toda odziv nanj je v jazzovski poslušalski skupnosti presegel vsa pričakovanja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 12. 2006 | Mladina 51 | Kultura | Plošča
Vandermark 5
© Joel Wanek
Potrebna bo vrnitev v MKNŽ v Ilirski Bistrici na pomlad 2000, ko je čikaški pihalec in jazzovski skladatelj Ken Vandermark s kvintetom v drugem delu koncerta presenetil s suvereno svežo in študiozno interpretacijo komadov iz začetnega prelomnega obdobja free jazza iz šestdesetih let - padali so Sun Ra, Don Cherry in silovita rekreacija monumentalnega Conquistadorja (1966) Cecila Taylorja. Intriganten spremljevalen, nikakor osrednji del Vandermarkovega snovanja je bil že na poti. Toda odziv nanj je v jazzovski poslušalski skupnosti presegel vsa pričakovanja.
Prvi album Free Jazz Classics v omejeni nakladi je postajal nadvse iskano blago. Sledil mu je drugi. Na obeh, zbranih v dvojni CD za založbo Atavistic, je Ken Vandermark postrgal kremo. Na novo je predstavljal in reaktualiziral kompozicije "klasikov": omenjenih, Ornetta Colemana, Anthonyja Braxtona, Joeja McPheeja, Juliusa Hemphilla, Carle Bley, Erica Dolphyja, Franka Wrighta, Archieja Sheppa, Lesterja Bowieja. Torej natančno tisti zamah neprisvojljive ustvarjalnosti, ki ga uradni revizionistični in neokonservativni jazz raje briše in nelagodno potiska vstran.
Trojka in štirka sta odklon od kompiliranja klasik. Vandermark se v maniri legendarnega Sheppovega albuma Four for Trane (1964) osredotoča le na dva ustvarjalca, s katerima ima (free)jazzovska zgodovina precej težav. Trojka je Six for Rollins, štirka pa Free Kings - The Music of Roland Kirk. Sonny Rollins, mojster improvizacije, navdahnjenega širjenja tem in najmočnejši tenorsaks daleč naokrog, navadno pač ne šteje za "revolucionarnega" svobodnjaka. Toda le bežen pogled na njegove ad hoc bende od konca petdesetih in v šestdesetih letih s kosi, kakršen je Freedom Suite (1958), sprevrača utrjene predstave. Ponuja se primerjava z aktualno različico Davisa S. Wara. Še večja uganka je poliinštrumentalist, zabavljač in resnobnež, populist in avantgardist v eni osebi, Rahsaan Roland Kirk. Kam umestiti obadva, kako ju igrati, kaj razbirati v njunih kompozicijah in integralnem deležu improvizacije, kjer je izpričani neponovljivi vitalni proces improviziranja že samo "delo", oeuvre v "klasičnem žargonu"? Podlaga za komad je "ustna kompozicija", ki je posnetek in ne partitura. Slednja postaja del avtorske "transkripcije", aranžmaja in postavljanja v nov kontekst - interpretiranja.
Vandermark, Jeb Bishop (pozavna), Kent Kessler (kontrabas), Tim Daisy (bobni) in Dave Rempis (saksofoni) v razčlembi in rekompoziciji Rollinsa in Kirka slikajo kot pretanjena strukturalista, ki z najrazličnejšimi glasbenimi sredstvi podajata "izgubljeno" bluesovsko strukturo občutenja.
Album izpričuje mišljenjsko in glasbeno širino "starih" ter njihovih adeptov. Je po njem res napočil čas za spoznanje, da "je edina godba, ki jo kaže igrati, tista, ki se dogaja tukaj, zdaj"?
+ + + +
