Maldini and Vegas Presents: Bad Taste 2

Kaj kaže razvid samostojnih drum and bass umetnikov, nekoč zbranih pod imenom Bad Comany UK? Fresha in Escape From Planet Monday smo s slastjo pojedli, D-Bridge izdaja bolj mehkobne zvoke, kaj pa preostanek kvarteta, torej Maldini in Vegas? Producirata; njuna prva izdaja "mladih" upov globalnega drum and bassa Bad Taste iz predlanskega poletja je bila poseben mejnik zase in napoved tega, kar se je v drugem nadaljevanju razvilo tako zase kot s trendi znotraj scene v vmesnem obdobju. Ker smo zadnje leto slišali ničkoliko viž, ki so k trdoti ter temi nagnjeni boben in bas požegnale s kitarami, z emo rokerskimi vokali (emo kot kratica za emotional in ne kako domačo popevko) in s sorodnimi aranžmaji, je bilo to pričakovati pri tej izdaji. Brez napake - uvodni metalsko-grungerski vokal benda 17th Boulevard in rokerska kitara v uvodu komada Memories je čisti dancefloor killah. Sicer to velja malodane za vsakega izmed desetih solo komadov drugega izbora Slabega okusa na prvem izmed dveh CD-jev. A 17th Boulevard je pravzaprav rokerski podprojekt avstrijskega čudežnega tandema Body & Soul (mali Rob ima komaj 18 let!), ki lebdi med vsem možnim zvokovjem od gabbe prek sinth-popa do filmskih koračnic - kot tokrat v Time Bomb. Drugi njun komad pa je poseben remiks; komada, ki sta ju prispevala za prvi Bad Taste, namreč Blow Out ter My Dues, sta skombinirala v Blow Out My Dues.

Ob njiju velja kot vodilna konja (iz)postaviti State of Mind, naslednjo veliko novozelandsko atrakcijo, ki to pomlad prihajata v Evropo. Sicer ju takrat ne bomo videli pri nas, toda to se zna zgoditi v pozni jeseni, ko se znova vračata. Obe turneji dasta vedeti, koliko sta iskana na stari celini in drugod po obli, za njima pa je za cel album uspešnih vinilnih EP-jev, v vrh katerih sodi tukajšnja Only Way Out, ki iz ezoteričnega začetka kmalu pobaše polni nevro bas ... Potem so tu ameriški trio Terravita, Brazilec C.A.B.L.E., pa Eddy Woo (ki je zadnje leto v odlični producentski formi) v sodelovanju z Maldinijem in Moving Fusion, pa Alliance ... V bistvu morda ta selekcija niti ne seka tako ostro (kot prvi Bad Taste), ker je prežeta z vmesnim glasbenim razvojem in trendi, dolgotrajnim oziroma kompleksnim nalaganjem ter nastajanjem komadov, ki so čisto nasprotje recimo jump-up pokalic TC-jevega kalibra. Komadi se valijo kot kamni Stonehengeevih dimenzij in obstojnosti, kar človeku potegne šele pri poslušanju drugega, miks diska. V njem je vpetih 25 komadov (ki se Maldiniju in Vegasu valijo po studiu, torbi s platami, AIM-u in še kje) v 55-minutnem pohodu, na katerem sekajo kilotoni novih komadov od Noisie do Upbeats, seveda z vsemi prej omenjenimi izvajalci, ki so prispevali še marsikaj več od zgolj desetih komadov. Tole je predstavitev vizije, ki se bo skozi nove vinile ter vmesne izdelke širila bolje in močneje od sodobnih založb, ker zvok ni posiljen in rešitve niso površne. Eksplozivno.

+ + + + +