Von Suedenfed: Tromatic Reflexxions

Klubska oziroma plesna elektronika in njeni inovatorji se pogosto navdihujejo (in včasih tudi preizkušajo) v bolj avantgardnih strujah, avanturistov v nasprotni smeri pa je manj. Poleg tega ti zavoljo svojih artističnih teženj težko dosežejo pravi klubski učinek, ki bi na plesišču tudi resnično deloval.

Povsem svojevrstno formulo, ki deluje po tem, težko uresničljivem načelu, je pred kratkim lansiralo medžanrsko in medgeneracijsko (avant-cross-over) soočenje in (z)druženje, superskupina Von Suedenfed, skozi katero so inovativnost, izraznost in energije potencirali vodilni predstavniki na prvi pogled nezdružljivih scen. Iz tabora IDM oziroma eksperimentalne elektronike sta člana dua Mouse on Mars k sodelovanju povabila veterana postpunka, legendarnega Marka E. Smitha iz skupine The Fall (prvič so se srečali že leta 2004 med snemanjem alternativne različice komada Wipe That Sound z albuma Radical Connector) in z njim, zakrinkana pod novim imenom, ustvarila album, prvenec Tromatic Reflexxions.

Člana dua Mouse on Mars sta že na začetku novega tisočletja počasi začenjala preobražati podobo in se prilagajati novim časom. Najprej sta v svoj zvok inkorporirala bobnarja, nato sta se leta 2004 z albumom Radical Connector, na katerem sta se pozabavala z disko zvokom, na svojstven način odzvala na nove trende, se vanje vpisala z zanimivim retro pristopom in s tem že napovedala nov korak, ki ga čutimo in slišimo zdaj. Radical Connector je bil torej nekakšno ogrevanje publike (oziroma kreativna vaja v slogu), album Tromatic Reflexxions pa je pravi klubski monstrum, seveda primerno začinjen z inteligenco in s kompleksnostjo na eni ter pop strukturo in vokalom na drugi strani. Na njem je sedaj prisotna celotna stilizirana paleta klubskih žanrov, od diska, disko punka, elektra in grima do tehna, zvokov industriala in nojza, ki jih Mouse on Mars predela v novo, organsko podobo. Ta pa ne stoji sama zase, ampak učinkuje v dialogu z elegantnim cinizmom mojstra Marka E. Smitha, ki se s prosto lebdečim, napol pripovedovalskim in teatraličnim slogom ter verbalnimi domislicami prav neverjetno prilega drugačnemu zvočnemu okolju in mu dodaja neko novo dimenzijo nekonvencionalnosti in živahnosti.

Album Tromatic Reflexxions ima poleg visoke estetske kakovosti tudi pomembno širšo vlogo. S transžanrskim sinkretizmom povezuje različne glasbeno-družbene scene, zunaj in znotraj elektronske glasbe, hkrati pa čisto po glasbeni plati ponuja idealen zgled za preseganje idiomov in kalupov, v katerih se prepogosto znajde večina klubskih glasb. Čeprav to seveda ni prvi album, ki bi deloval v tej smeri, pa zagotovo odkriva nove družbene in glasbene medžanrske dimenzije ter pripomore k revitalizaciji sodobne glasbene produkcije.

+ + + + +