Plošča / Radiohead: In Rainbows

Dolgo se že ni zgodilo, da bi kakšnemu glasbenemu izvajalcu uspelo povzročiti toliko medijskega hrupa z napovedjo izida nove studijske plošče, kot je to uspelo skupini Radiohead. Na svoji spletni strani je pred kratkim napovedala natančen datum izida albuma, spletna stran pa se je spremenila v online trgovino, kjer je bilo mogoče vnaprej naročiti digitalno obliko novega ploščka v formatu mp3 ter nekoliko dražji, cenovno določeni luksuzni discbox. Pri tem je najzanimivejše to, da si morebitni kupec sam določi ceno, kar pomeni novost, hkrati pa revolucijo v sodobni glasbeni industriji. Ta ima velike možnosti, da po veličastnem izidu plošče In Rainbows zaide še globlje v finančne težave, ki jih je zadnja leta povzročila prosta izmenjava glasbenih datotek na spletu. In kdo bi to zakuhal, če ne prav Radiohead s karizmatično paranoičnim Thomom Yorkom v ospredju, slovitim opinion makerjem iz popularnoglasbenega sveta.

Ja, skupini Radiohead je potekla pogodba z multinacionalko EMI, to pa jo je pripravilo k temeljitemu premisleku in nove studijske materiale se je odločila izdati kar na svoji spletni strani, pri čemer je glasbenim navdušencem ponudila možnost odločitve: plačajte ali ne, sami določite znesek. Kaj nam oxfordska druščina ponuja po 10. oktobru? Ponuja nam Radiohead, kakršnih že dolgo nismo slišali: klasičen rockovski bend s svežimi idejami, realiziranimi v trdnih, a hkrati nežnih intervencah ritemsekcije, Thomovem čutnem petju, Greenwoodovih izvrstnih kitarah. In precejšnjem pomanjkanju elektronike, čeprav je bila ta od albuma OK Computer stalnica ustvarjanja te skupine. In Rainbows je plošča, ki jo kratkomalo ne moremo primerjati s prejšnjimi studijskimi materiali skupine. V štirih letih, kolikor je minilo od zadnje plošče, se je marsikaj spremenilo. Na solidni plošči Hail To The Thief (2003) je bilo čutiti naveličanost nad dotedanjim delom benda, kar je najverjetneje spodbudilo Thoma Yorka, da se je za kratek čas podal v samostojne vode. Fantje so se obrnili h koreninam, opustili dotedanje navade in začeli znova. Rezultat je deset izvrstnih skladb, skrbno povezanih v konceptualno celoto, k čemur je pripomogel tudi producent Nigel Godrich, tako imenovani šesti član benda. Izredna povezanost med komadi, ki preprosto drsijo drug v drugega, in udarni, nepričakovani rockovski prehodi brez pretiranega eksperimentiranja dajejo plošči tisto svežino in inovativnost, ki smo ju malce pogrešali na prejšnjih dveh albumih. Nepretencioznost, enostavnost, na trenutke izredna energičnost in Yorkova vokalna čutnost predstavljajo ploščo In Rainbows v najboljši luči. Ob tem se zdi še, kot bi imeli opravka z entuziastičnimi mulci, ki so se po trdem delu pritepli iz kakšne skrite garaže. Ne, to niso mulci, to so prerojeni člani skupine Radiohead, zrelejši kot kadarkoli. Briljantno.

+ + + + +