23. 3. 2008 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Helena Blagne: Reci mi
2008, Dallas
Ker mediji zadnje čase (upravičeno?) tekmujejo, kateri bo s slovenske estrade skidal več gnoja in se na čim bolj brihten način izrazil, kako je tu za prmejduš vse v kurcu, se šika, da z enako mero neposrednosti omenimo tudi izdelek, ki znotraj parametrov svojega žanra pomeni enega največjih preskokov v višji kakovostni razred. Mišljena sta glas in stas, pa tudi celostna podoba "glasbene ikone, katere trajnost priča o odličnosti".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 3. 2008 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Ker mediji zadnje čase (upravičeno?) tekmujejo, kateri bo s slovenske estrade skidal več gnoja in se na čim bolj brihten način izrazil, kako je tu za prmejduš vse v kurcu, se šika, da z enako mero neposrednosti omenimo tudi izdelek, ki znotraj parametrov svojega žanra pomeni enega največjih preskokov v višji kakovostni razred. Mišljena sta glas in stas, pa tudi celostna podoba "glasbene ikone, katere trajnost priča o odličnosti".
Med uvodno Reci mi in sklepno Agavino pesmijo tokrat ni skladbe, ki si ne bi zaslužila vnovičnega poslušanja, douze points pa pričakovano odnese Plestenjakova Pijem isto vino. Mimogrede, praznovanje glasbene obletnice bi bilo še impresivnejše, če bi nadpovprečnemu ploščku za isto ceno dodali še enega s Heleninim osebnim jagodnim izborom skladb iz razgibane dvajsetletne kariere. Zamujena priložnost?
+ + + +
