Stevenu Patricku Morrisseyu so bila kritiška peresa po razpadu matične skupine The Smiths često prav nekritično naklonjena, čeprav je smisel svoje solistične kariere, ki se je uradno začela z albumom Viva Hate (1988), iskal v slogovno prepoznavnem prežvekovanju samovšečnih pop elegij.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Stevenu Patricku Morrisseyu so bila kritiška peresa po razpadu matične skupine The Smiths često prav nekritično naklonjena, čeprav je smisel svoje solistične kariere, ki se je uradno začela z albumom Viva Hate (1988), iskal v slogovno prepoznavnem prežvekovanju samovšečnih pop elegij.
Ne glede na to, da se je v dvajsetih letih v Morrisseyevi pesmarici nabralo za zvrhan koš prisluha vrednega materiala, kar dve tretjini tega bestofa sestavljajo razvpite uspešnice z zadnjih dveh 'ameriških' albumov You Are The Quarry (2004) in Ringleader Of The Tormentors (2006), edinih, ki jih je (poleg živega Live At Earls Court) posnel v novem tisočletju. Morebitno slabo vest si lajša z dvema novima, a medlima skladbama, ki ju navrže za pokušino, ter s fotko svoje gole potetovirane riti na notranjem ovitku.
+ + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi