Polena ovir pred namero

Izvolitev vodstva novega parlamenta z Borutom Pahorjem na čelu je stekla kot v pravljici. Nobenih težav, dogovor kot med največjimi prijatelji.

Na videz idile je padla le drobcena senca v obliki dogovora strank, ki snujejo vladno koalicijo. V njem je namreč zapisano nekaj, česar v skupščinski zgodovini ne pomnimo: če ne bomo ustvarili skupne koalicije, potem odstopamo s svojih parlamentarnih funkcij. - ???????

Zakaj vpisati tako črn scenarij v trenutku slavja? Javna občila niso vrtala po odgovoru in tako nismo izvedeli, kdo je bil pobudnik, ki je želel in zahteval pogodbo o nezaupanju. Ugibamo lahko, da to vsekakor ni bila združena lista, ki je dobila prvaka med poslanci, in še toliko manj Desus, znan po sramežljivo majhnih žličkah želja.

Prvi kandidat za mandatarja Janez Drnovšek je povedal, da so med podpisniki pakta o nameri osnovanja nove vlade ostala odprta samo še kadrovska vprašanja. Se pravi imena kandidatov, ki bi bili tudi v njegovih očeh dobri ministri. Šef LDS ima torej formalno moč, da odloča in zavrača ministrske kandidate partnerjev!!! Krucialni obrat, zakaj v koalicijah 1992 s SKD, SDSS in ZLSD kot leta 1996 s SLS je tedanji mandatar Drnovšek le sprejemal, kar so mu predlagali partnerji; požrl je celo predlog Lojzeta Peterleta za zunanjega ministra in naslednjič Marjana Podobnika za podpredsednika vlade.

A sočasno z rastjo njegove moči so zahteve njegovih partnerjev komedijantsko smešne. Voditelj stranke mladih Dominik S. Černjak je podpisal pogodbo o podpori vladi LDS za merico pečenih kostanjev. Ne zahteva ne ministrov, ne sekretarjev, saj v kadrovskih odločitvah povsem zaupa Drnovšku. Zadošča že deklarativna obljuba o skrbi za mlade generacije. Prva med navedenimi zahtevami pa je program 50 štipendij za podiplomske študente!!?

Tudi prvaki Desusa pokajo od moči. Janko Kušar oznanja, da tokrat nočejo več papirnatega ministra brez listnice, zdaj hočejo pravega ministra z lastnim resorjem. Kako naj jim mandatarski pretendent ugodi, ne da bi jim karkoli ponudil? Gospod Drnovšek je našel čarodejno formulo: javno je oznanil, da imajo pravico, da skupaj z njim predlagajo obrambnega ministra!!!

Skratka, LDS z aneksom o odstopu s parlamentarnih funkcij še naprej klesti zahteve svojih podpornikov.

Njeno moč je mogoče celo numerično izmeriti, ustavi se pri 36,25 % volilcev. "Zavod za oživitev civilne družbe" je pravkar objavil raziskovalno poročilo, v katerem problematizira javnomnenjske ankete, za katere sodi, da so umetni vzvod, ki je LDS postavil na tako visoki tron popularnosti. In opozarja ne nenavadno tendenco, da bolj ko so približevale volitve, bolj je padal procent glasov za LDS. Trije dnevniki "Večer", "Delo" in "Dnevnik" so ji vmes namerili celo po 52.6, 45.3 in 45 %, medtem ko jih je na volitvah nabrala za 36.25 %.

Če vzamemo številke za neproblematične, ugledamo factum brutum, da je LDS med kampanjo izgubila za tretjino glasov oz. vsaj za četrtino glasov. Šokantni podatek: ne da bi LDS vodila katastrofalno volilno strategijo, so ji glasovi kar izpuhteli. Pri čemer je največji padec v prognozi enak rangu vseh glasov, ki jih je nabrala drugouvršena SDS!!! Pojasnilo, ki ga je moč slišati, je seveda akrobatsko: ko so volilci LDS videli, kako po anketah njihovi stranki dobro kaže, so ji odtegnili svoje glasove. Takšno logiko sklepanja izpodbije konkretni primer zagorskega kandidata LDS, ki je nabral skoraj 70 % glasov!

Kako torej pojasniti skupni dramatični padec od najvišjih točk predvolilnih anket (45-52.6) do volilnega rezultata (36.25)? Racionalni odgovor bo zatorej sum v pristranskost javnomnenjskih raziskav.

Nova sestava parlamenta je drugače povzročila racionalizacijo parlamentarnih komisij. LDS je s svojimi aktualnimi partnericami npr. ukinila komisijo za Slovence po svetu. Protestirali sta krovni organizaciji Slovencev iz Italije SSO in SKGZ, ki sta se z zahtevo po vnovični oživitvi te komisije obrnili celo na državnega predsednika. Ta zaenkrat neopazno molči.

Medtem pa je v Italiji parlamentarna oblast že milijontič odložila obravnavo za sprejetje zaščitnega zakon za Slovence. V še veliko bolj prijateljski Hrvaški, kjer vladata Ivica Raćan, tesni prijatelj ZLSD, Cirila Ribičiča in stari partijski tovariš Milana Kučana, ter slovenskemu prijateljstvu naklonjeni predsednik Stipe Mesić, sta prva moža sosednje države obljubljala, da bo slovenska manjšina vrnjena v tekst hrvaške ustave. Najprej je pred leti mračni Tuđmanov HDZ vrgel Slovence iz ustavne preambule, sedaj pa je to potrdila še napredna demokratična koalicija šestorke!

Slovenci po svetu lahko torej na slovenske oblastnike računajo le kot na slavnostne goste na kulturnih pojedinah.