Demokracije v rokah večine

Eden za drugim padajo: Janez Čadež, direktor RTV SLO, France Arhar, guverner NBS, Marija Ribič, direktorica Pošte Slovenije, naslednji teden je na vrsti Marjan Podobnik, direktor Telekoma. Razlogi so različni, eni racionalni, drugi ne, toda vsem je skupno, da so bili blizu ali vsaj po volji SLS+SKD. In kdo jih zamenjuje? - Alfonz Podgorelc bo šef nacionalne pošte, Mitja Gaspari državni zakladnik. Prvi je vodja mariborske podružnice LDS, drugi je med poslanskimi prvaki LDS.

Najmočnejša vladna stranka od svoje koalicijske partnerice prevzema vrhovne položaje nevladnih institucij. Kot pribito!!! Namreč, ko bi šlo le za zamenjave nesposobnih, bi denimo na čelo poštarjev postavili koga, ki ne bi bil prihajal ravno iz cvetnika liberalnih demokratov.

Kako ravna povožena partnerica? Janez Podobnik, šef poslanskega kluba SLS, izstreli jezno tirado zoper eldeesovski kadrovski valjar ter požuga z možnim izstopom iz koalicije. Pričakovana in logična poteza.

Zdaj se oglasi podpoveljnik LDS, njen generalni sekretar Gregor Golobič, ki pa ne spregovori v imenu svoje stranke, temveč kot dobrotnik SLS-SKD. Janezu Podobniku poočita, da je kriv za volilni poraz SLS+SKD in da hoče s svojimi iz stranke napraviti talko svojih osebnih ambicij. Politična perverzija!!! Reč gre še naprej: s tem, ko odstranjujemo stari podobniški kader, samo jačamo položaj in moč aktualnega prvaka SLS+SKD.

Po tem res nastopi Franci But. Umirjeno in neprizadeto pove, da sta on in mnister Ivo Bizjak sicer menila, da pri Ribičevi ni šlo ne za krivdne ne za ekonomske razloge odstavitve, da pa so ju ostali ministri preglasovali. In to je vse!

Zamenjava šefa "Telekoma" zaenkrat poteka še v rokavicah. Prebiramo lahko, kako se resorni minister Pavle Gantar z njim dogovarja o sporazumnem odhodu. Eheeeej! Če je Marjan Podobnik prvi diabolus družbe in nesposoben vodenja sofisticirane družbe, zakaj ga ne odstavijo kot takega? Stvar spominja na javne tožilce in politične sekretarje osemdesetih, ki so se z uredniki "Mladine" poskušali dogovarjati, da bi časopis "inkriminirane" tekste kar sam umaknil, da ne bi bilo treba kaziti idile z grobim aktom nasilniške zaplembe.

Razumljivo, vladajoča LDS pripravlja nadaljna rušenja eselesovskih direktorjev. Potem ko je prvi mož policije Marko Pogorevc za nekaj mesecev zasvetil s prijetji Lončariča, Kodriča, Šuštarja in Glavarja, ki jih je obtožil korupcije in kriminalnih dejanj, v zadnjih nekaj tednih ni ujel nobene velike ribe. Med tem predahom poskočita policijski sindikat in njegov minister Rado Bohinc, češ, da je direktor policije prekoračil pooblastila. Koga je dal protizakonizo zapreti, komu vzel substancialne pravice? Ne, greh je drugod: mož je napisal pravila policije, s katerimi sindikalisti niso zadovoljni. In v konkordanci med ministrom in sindikalnim vrhom ter kadrovsko čistko LDS so doslej največjemu policijskemu lovcu na korupcijski kriminal šteti tedni.

Zares nazadovoljni so bili videti kranjski kriminalisti, toda za teve kamere so povedali le, da odločitev javnega tožilstva ne smejo komentirati. Pred leti so po obširni akciji polovili skupino imenitnikov, jih nekaj priprli in predložili dokaze, da gre za raubšice iz Triglavskega narodnega parka. Javno tožilstvo je zdaj sporočilo, da umika zoper vse ovadbe. -??? Pri enem so na njegovem domu našli celo nagačenega divjega petelina, živalsko vrsto, ki je zakonsko zaščitena, a tudi to je za javne tožilce neuporaben dokaz.

Odslej se obeta večja pravna varnost osumljenih. Če vam bodo v stanovanju našli truplo umorjenca, to ni zadosten dokaz, da ste ga spravili s sveta. Če vas niso dobili ob njegovih zadnjih vzdihljajih, lahko trdite, da ste truplo kupili od neznanca na bolšjaku!

Prave žrtve pa padajo v severni Makedniji v spopadih med makedonsko policijo in albanskim prebivalstvom. Predsednik Milan Kučan se je kot gostitelj malteškega predsednika postavil na makedonsko državno stran, govoreč o nevarnem širjenju velikoalbanskih idej, ki so nasledila velikohrvaške in velikosrbske. V slovenskih medijih se je sicer prav po domače razpasla samoumevna uporaba izraza albanski teroristi. Od nikoder nobenega pojasnila ozadja, ne pričevanj s "teroristične" strani. Predsednik kosovskih Albancev Ibrahim Rugova, mož pacifističnih nazorov, je diametralno nasprotnega mnenja kot slovenski predsednik. Opozarja namreč na neenakopravni položaj Albancev v Makedoniji.

Ta seveda ni od včeraj. Leta 1988 je novinar "Mladine" Marjan Horvat z dvema sodelavcema odšel v Tetovo, da bi spisal reportažo o položaju Albancev v Makedoniji. Ko so makedonski policaji odkrili, kaj počnejo, so jih v hipu prijeli, za popoldne zadržali v preiskavi, potem pa na sodišču v odsotnosti obsodili na dva meseca zapora. Korpus delicti je bil ironični bedž, z dvojezični napisom v albanščini in srbski cirilici: Život damo, Kosova ne damo! Dva meseca zapora, pravnomočna sodba, potrjena na vseh sodnih instancah SFRJ!!! Če so vohljajoče slovenske novinarji makedonski represivni organi obsodili tako rigorozno, si je le misliti, kako so postopali z lokalnimi borci za demokratične svoboščine Albancev. No, tedanja slovenska oblast je počasi odhajala, pa je skrbela za svoj imidž, in tako pravnomočno obsojenih novinarjev ni pohopsala in zaprla na hladno.

Ko so pred leti makedonski Albanci ustanovili univerzo v Tetovu, je intervenirala policija, tako da se je slavnostni dogodek spremenil v žalost ob smrtni žrtvi. Danes univerza še vedno ni priznana. Slaba tretjina prebivalstva nima pravice hoditi na predavanja v svojem materinem jeziku!!!

Dvonacionalna država na Balkanu je videti kot demokracija, čeravno je makedonsko govoreči narod povzdignjen nad albansko govorečega. V Kanadi pa je samoumevna pravica francosko govorečih Quebečanov, ki jih je za dobro četrtino prebivalstva, da v svoji provinci uveljavijo francoščino za uradni jezik in celo radikalni akt, s katerim so pred leti prepovedali angleške napise na javnih mestih, ni povzročil pouličnih spopadov.