PAMFLET / Bernard Nežmah: Male in velike prevare

Eden projektov LDS je bil zamenjati funkcionarje in direktorje, ki so bili postavljeni pod mandatom Bajukove vlade. Za razliko od desne vlade, ki se je sklicevala na svojo pravico do kadriranja, eldeesovska vlada pojasnjuje zamenjave kot neizogibne poteze v dobrobit države.

Tako že dva meseca sedi na direktorskem stolčku "Pošte" namesto Marije Ribič pravi profi Alfonz Podgorelc.

Mož, ki je bil dobil ob predčasnem odhodu lepo odpravnino, je prejemal tudi že pokojnino. A po ponovnem reaktiviranju je bila prva poštarska glava tako zaposlena z delom, da ni opazila, kako mu dva meseca poleg plače še naprej curlja v žep tudi pokojnina. Ko je časnik "Finance" z raziskovalnim ponosom obelodanil ta škandal, se je oglasil Pogorelčev glasnogovornik, ki je krivdo zvalil na zavod za pokojninsko zavarovanje, ki da ni upošteval Pogorelčeve zahteve po ukinitvi plačevanja penzije. A glej zlomka, zdaj se pojavi še nejeverno "Delo", ki je na mariborski izpostavi pokojninskega zavoda izvedel, da so Pogorelčevo vlogo za ustavitev izplačevanja pokonine prejeli šele 3. maja. Skoraj mesec in pol po zakonsko določenem roku. - In? Je medtem Drnovškova vlada umaknila goljufivega, pardon pozabljivega direktorja? Ne, on je vendar kredibilni strokovnjak.

Medtem je Vrhovno sodišče na provostopnjem odločanju razsodilo, da je bila zamenjava šefa "Elesa" Vitoslava Türka izvršena nezakonito. Njegov eksekutor državni podsekretar za energetiko Robert Golob, je nato s pogledom nedolžnega golobčka oznanil, da če bo vlada sklenila, da ga je zares nepravilno odstavil, bo sam odstopil. Za amatersko gledališče prav ganljiv prizorček!

Razmišljanje Drnovškovega uradnika je pravolomno, pravi namreč, da se čuti krivega, kadar mu krivdo ugotovi njegov nadrejeni, kot je vlada, ne pa, ko to ugotovi z razsodbo ustrezni pravni organ. Očitno že deluje pravilo, da je zakon LDS pred zakoni Republike Slovenije!

Sicer pa je gospoda Goloba vlada v brk razsodbi Vrhovnega sodišča oziroma celo pred drugostopenjsko odločitvijo, povišala na sekretarski položaj. Demonstrativno, da se ve, da smo tukaj mi zakon!!!

Kaj bi si mislili, če bi Borut Pahor izdajal iz državnega proračuna časopis "Parlamentarec", v katerem bi mu peli čast in slavo? Ne bi verjeli, da je to mogoče.

Toda v Ljubljani županuje gospa po imenu Viktorija Potočnik, ki že mesece izdaja tak časnik; v zadnji številki "Ljubljane" ji je od prvih 14 strani posvečenih več kot polovico. Najprej mestna izkaznica z njeno fotografijo z župansko verigo, ki ima že status zmaja v mestnem grbu, nato 5 strani za njene ceremonijalne otvoritve šolskih prizidkov, klinik, podelitve nagrad ..., potem celostranski prikaz njenega obiska v Atenah, nato pa še fotografije in pripovedi o srečanjih z zagrebškim županom in guvernerjem moskovske pokrajine.

V Ljubljani pač vlada demokracija a la LDS.

Izvršni odbor njene Liberalne akademije je ob napovedanem referendumu sporočil, da njegovi pobudniki delijo ženske na dve kategoriji, pri čemer so samske ženske opredeljene kot državljanke drugega reda in pozval volilce, da naj glasujejo tako, da bodo državljani obeh spolov še naprej enakopravni.

Povsem razumljivo, da podpirajo izglasovani zakon, ki ga je izglasovala njihova stranka. Toda za institucijo z imenom akademija, bi pričakovali malo več konsekventnosti. Namreč prav eldeesovski zakon o umetni oploditvi žensk, ki živijo brez partnerjev, vpeljuje neenakopravnost po spolih: zgolj ženska, ki živi sama, ima pravico, da pride do otroka s pomočjo državne medicine, medtem ko samski moški nima pravice niti možnosti, da bi prišel do otroka, brez da bi se spečal z žensko. V redu, medicina še ne zna prevarati njegove moške narave, da bi spočela, toda na formalni plati aktualni zakon kreira svet, v katerem so ženske dobile možnost več, v katerem so zdaj moški v neenakopravnem položaju.

Bizaren je vznik skupine Poziva za svobodno odločanje prvopodpisane Ljubice Umek-Marjanovič, ki v kvazipitijskem jeziku poziva na upoštevanje vrednot pluralnosti in tolerance, obenem pa apelira na medije, da naj korektno predstavljajo različne argumente. Toda, zakaj ni bilo slišati njihovega spontanega poziva, ko je LDS čez noč sprejemala sporni zakon? Očitno so takrat podpirali zakon. Tudi prav, toda takšna igra nevtralnosti je preveč cenena.

Nevtralnost pa je zajela nekoč spopadajoče se države. Tako je Društvo slovenskih pisateljev priredilo branje pesnikov in pisateljev Iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne, Črne Gore in Makedonije. Predsednik Evald Flisar je razposlal e-vabila na dogodek 12. maja v CD z naštevanjem imen literatov Aleša Debeljaka, Josipa Ostija, Ljiljane Dirjan in tovarišev, na koncu dopisa pa je v najbolj oči bijočem mastnem tisku slavnostno najavil, da se bo dogodka udeležil gospod Milan Kučan, predsednik Slovenije.

Ni čudno, da je kult Milana Kučana že tako razraščen, ko pa goji celo predsednik pisateljske organizacije, ki mu kot napovedanemu gostu literarnih branj daje večji pomen kot samim literarnim udeležencem!!!!???

Sicer pa, predsednik se je bil na ta dan motal drugod: na poti po častni doktorat v Clevelandu.