V ignoranci do ljudstva in Alaha

Islamska verska skupnost v Sloveniji je priredila svečano inavguracijo svojega verskega poglavarja Osmana Djogića v muftijo. Na zanjo največji dogodek so povabili tudi državnega predsednika, premiera in županjo glavnega mesta. Toda nihče izmed trojice ni prišel, niti ni poslal svojega nadomestnika, oddali so le vljudnostna opravičila. Tako ni bilo gospe predsednikove in mestnega podžupana, ki sicer zlepa ne zamudita priložnosti, da se pokažeta na vse mogočih javnih prireditev. Ministrski predsednik Janez Drnovšek, ki je v minulem tednu objavil imena kar treh nadomestnikov: št. 1 - Tone Rop, št. 2 - Igor Bavčar, št.3 - Pavle Gantar, tokrat ni vzel za potrebno, da izrazi spoštovanje do islamske svečanosti. Oko kamere pa tudi ni ujelo najmočnejšega cerkvenega poglavarja na Slovenskem nadškofa Franceta Rodeta.

Popolna ignoranca, ki kaže, da se je tudi med slovenske oblastnike naselil odpor in prezir do Alahovih vernikov.

Bogove povezujemo s prihodnostjo, pa si umislimo, da bo vlada spomladi novega leta sprejela zakon o športnem tolarju. Kaj si človek pod njim predstavlja? - Preprosto, del davščin bomo namenjali za razvoj športa. In sedaj pomislimo, da bi premier leta 2005 sklenil, da si kupi novo letalo iz tega fonda. Škandal, svinjarija, prevara!!! Nobene dileme. Tudi če bi javno prisegel, da bo nov avion last ministrstva za šport in da bo z njim priletel na vsa gostovanja državne reprezentance v nogometu, košarki, rokometu in hokeju.

Pred dnevi je Drnovškova vlada sklenila, da si iz fonda obrambnega ministrstva vzame 35 milijonov za nove luksuzno letalce. Vse je zadovoljno, in glej čudo: celo obrambni minister Anton Grizold nič ne protestira, da mu za hrbtom praznijo ministrski proračun.

Iz drugačnega testa je informacijski in v.d. prometni minister Pavle Gantar. Njemu niso vzeli niti tolarja, le za direktorja "Telekoma" so postavili Alfonza Zupana namesto njegovega favorita Petra Graška. In ministra je popadla takšna nejevolja, da jo je moral izliti celo pred javnostjo.

So za prvega moža firme postavili outsiderja? Ne, gospod Zupan je bil pred leti že direktor tega telefonskega mastodonta. Tudi imenovan je bil po črki zakona, na legalno izpeljanem glasovanju. Mož je navsezadnje celo član vladajoče LDS. Kaj je torej narobe? Minister Gantar je po svojih ocenah ugotovil, da je gospod Grašek neprimerno boljša direktorska izbira od gospoda Zupana. Minister se torej obnaša, kot da je "Telekom" pod njegovo neposredno upravo!

Ta nezmožnost oblastnikov, da sprejmejo, da ne držijo vseh vajeti odločanja v svojih rokah, je kulminirala ob parlamentarnem glasovanju o novem poslovniku. Na njem se je dogodil škandal, ko je poslanec SNS Zmago Jelinčič ogorčen oznanil početje vladajoče koalicije za svinjarijo. Stop! Rdeči karton!! So predsedujoči ukorili poslanca: ne dovolimo vam žaliti parlamenta!!!

Pretkanost lepih duš. Kot da je gospod Jelinčič postopal kot poulični pobalin, brez vseh manir? Toda, kaj se je že pred tem pripetilo? Potem ko z idejo o novem poslovniškem redu Anderlič-Potrčeva koalicija ni uspela, bi pričakovali, da bo sprejela poraz in odnehala. A ne, izmislijo si tisoč in eno strategijo, od nikoli poznanega četrtega branja naprej. Ne sprejmejo spopada na znanem bojišču, temveč ob porazu na novo spreminjajo pravila. - Škandal brez primere, svinjarija na kvadrat!

Toda, parlament žali poslanec Jelinčič, ki je le adekvatno ubesedil dogajanje v parlamentu, ne pa tovarišija okoli Mirana Potrča in Toneta Anderliča, ki kot buldožer ruši vse dosedanje postopke in navade parlamentarnega odločanja!!!!!!!

Zoper vladno politiko so v Mariboru priredili protestni shod "Gibanja za ljudi". Potem ko so zbrali več deset tisoč jeznih podpisov, je bil tokratni zbor polom. Nikjer množic, kaj šele gibanja protestnikov. - So torej Štajerci medtem vzljubili ljubljanocentričnega ministra Janeza Kopača? Morda bi veljalo pogledati z druge strani: kdo je bil glavni govornik na tem shodu? Ljudstvu je spregovoril mariborski župan Boris Sovič v takšni politični latovščini, da je človek za hip pomislil, da se je spet znašel v času partijskih silakov Popita, Šetinca in Marinca, ki so s takim besednjakom harali tja do druge polovice osemdesetih. Velikanski uspeh, da je sploh kdo prišel poslušat takšne govorance!

Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je v primerjavi z njim povsem drugačnega besednjaka, saj zna spregovoriti meščanom v njim razumljivi govorici. Toda njen uspeh je vse bolj stvar dobrega medijskega imidža kot vodenja mestne politike. V Ljubljani od septembra vlada prometni kolaps. Zdaj traja že uro, da se meščani prebijejo od doma pa do službe. Toda reč je videti kot neizogibni naravni pojav. Pač ne gre drugače, ko pa je treba na novo prekopati in obnoviti toliko cest in križišč. Zares? Eno osrednjih mestnih žil Miklošičevo ulico rijejo po dolgem in počez že nekaj mesecev. Če se sprehodite mimo gradbišča v petek popoldne, opazite samo zapuščene bagerje in teptalce, žive duše nikjer.

Županja, ki je pred časom izdala dovoljenje direktorju "Mercatorja", da je njegov megamarket lahko posloval tudi ob nedeljah, sama ne najame takšnih gradbenih ekip, ki bi ob dodatnem plačilu delale do večernih ur in prek sobote ter nedelje! Bolj zna streči željam zasebnega kapitala kot svojim meščanom.

Toda kdo bi si belil glavo s skrbjo za konkretne koristi Ljubljančanov in s pozornostjo do verskih čustev meščanov, ko pa že dobro odmerjena propaganda prinese nov županjski mandat.