PAMFLET / Bernard Nežmah: Politika absolutne nenačelnosti

Janeza Drnovška argumentirano opišemo kot političnega prevaranta.

Seriji javnih protislovij: bom kandidiral, ne bom, morda bom, bom, ko bom, je pred tedni naredil konec. Pri polni zavesti je v mikrofone medijev napovedal, da bo do srede julija poiskal novega premiera, mu do srede septembra predal premierske posle in šel v bitko za predsedniško palačo kot državljan.

Ko pa je prišel napovedani čas, je gospod Drnovšek postavil na laž svoje zadnje napovedi. Zdaj pravi, da bo kot premier odstopil šele po 23. decembru, seveda, če bo pred tem zmagal na predsedniških volitvah.

S katerimi fatalnimi argumenti je upravičil svoj salto mortale? Zalo banalno - nenačelnost besed je prekril z nebuloznimi interesi države in s skrito podmeno, da je on Mojzes, ki edini lahko pripelje Slovenijo v Evropsko unijo. Ni mu bilo lahko: svojo obljubo je bil primoran pogoltniti v interesu države. -!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?

Prvi mož vlade ima ljudstvo za norca: to, kar je rekel danes, nima nikakršne zaveze za jutri. Nonšalantno je vpeljal politični princip absolutne nenačelnosti!

Aroganca, ki je ni več prenesla niti njegova zvesta koalicijska združena lista. Šef njenih parlamentarcev Miran Potrč je bil namreč decidirano zgrožen, zanj je v interesu države, da Drnovšek zaradi predsedniške tekme odstopi kot premier, da dobi država čim prej novo vlado.

Ne samo, da zastavljena beseda predsednika vlade nima več teže, stvar postavlja pod vprašaj njegove voditeljske kompetence. Pred mesecem je po dolgem, globokem in temeljitem premisleku, ki je vključevalo tudi moment, da vlado zapušča tik pred zaključkom pogajanj z Evropsko komisijo, presodil, da so tudi njegovi premierski nasledniki sposobni pripeljati ireverzibilni proces do konca.

Na čelu vlade imamo zdaj moža, ki ni sposoben uvida državniških projektov za leto ali več vnaprej, njegove odločitve imajo rok trajanja le en mesec, toliko kot jogurt Ljubljanskih mlekarn.

A premier je postal še za cesarsko krono bolj vzvišen. Vprašanje novinarjev, kaj si bo mislilo ljudstvo ob njegovih nenehnih preobratih, je hladno zavrnil z ignorantno metaforo o vladi, ki da dela s polno paro.

Toda stika z realnostjo premier ni izgubil včeraj. Pred dobrim tednom je po nenadnem sestanku s pravosodnim in policijskim ministrom Ivom Bizjakom in Radom Bohincem, generalno državno tožilko Zdenko Crar in direktorjem policije Markom Pogorevcem zadovoljen ocenil, da so slovenski organi pregona in sodstvo učinkoviti. Res? Kaj bi serija podatkov, kot denimo ta, da je državljanka, ki je l. 1995 vložila na domžalsko sodišče tožbo, dobila poziv za prvi sodni narok leta 2002, po sedmih letih, potem ko je bila ob očitnem nefunkcioniranju pravne države primorana s partnerjem v konfliktu skleniti zanjo neugodno finančno poravnavo???

Kajpak nič, značilnost njegovega vladanja je pač ta, da njegova vlada zgolj vlada, posledice vladanja, ki ljudstvo vsakodnevno zadevajo, pa so božje ali še raje - hudičevo delo.

Ne glede na Drnovškovo odločitev, da odhaja v predsedniško tekmo s položaja premiera, pa facta bruta kažejo, da je njegovo vlado že prevzel državni predsednik.

Predsednik Milan Kučan je bil na petdnevnem potovanju po Romuniji, Moldaviji in Ukrajini. A ne na golo protokolarnem ali kar turističnem izletu z gospo soprogo, temveč na najvišjem državniškem obisku, na katerega je vzel s seboj še zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, predsednika Gospodarske zbornice Jožka Čuka in še manjšo gospodarstvenikov. Dogovarjal se je o gospodarskem sodelovanju in skupnih mednarodnih projektih.

Toliko državnih poglavarjev kot zgolj v zadnjem tednu ni pred leti obiskal v dveh koledarskih letih.

Kje pa je bil premier države? STA je v ponedeljek sporočila, da je premier Drnovšek prispel na dvodnevni obisk na Islandijo. A šef vlade je prišel sam. Ministri, ki si jih je postavil, spremljajo predsednika države; z njim ni bilo nikogar.

In kaj je počel dva dni na tej otoški državici daleč od evropske celine? Prvi dan se je srečal s tremi predsedniki: države, vlade in parlamenta, drugi dan pa je poniknil neznano kam. Za tiskovne agencije, ki so ob Kučanovih srečanjih kar bruhale informacije o predsednikovih aktivnostih, je drugi dan Drnovškovega premierskega obiska črna luknja. Nobenih informacij, kje se je motal premier Drnovšek. Si predstavljate, da bi se denimo George Bush drugi dan obiska Grenlandije pogreznil v zemljo? Nak, javnost bi izvedela vsaj to, da je šel na zasebni ribolov. Janez Drnovšek pa se v svoji premierski funkciji obnaša, kot da bi bil zasebnik, ki do javnosti nima nobene odgovornosti. Svoja bolezenska stanja zakriva dotlej, ko sklene, da bi jih lahko lansiral kot pogon predvolilnega boja, na zadnjem obisku v ZDA preprosto izgine, tako da novinar Dela uprizori pravi lov za njim, na Islandiji se naredi nevidnega.

Postaja pa neviden tudi kot premier. Še preden se je predsednik Kučan vrnil s petdnevne turneje, že je medijem sporočil, da naslednji teden odhaja na najvišji obisk v Bosno in Hercegovino. Iz kabineta premiera Drnovška pa so sporočili kratko vest o odpovedi njegovega julijskega obiska v Rusiji. Pri čemer se jim ne zdi vredno niti pojasniti, zakaj ta preložitev.

Janez Drnovšek je po desetletju podobe razumnega vladarja svojo politiko pripeljal do točke nultega zaupanja, ko lahko

Loterija Slovenije razpiše novo nagradno igro: kdaj bo odstopil premier Drnovšek?